Torek, 19. 3. 2019, 11.12
5 let, 1 mesec
Umrla je ena prvih slovenskih režiserk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,13
Scenaristka in režiserka Polona Sepe na podelitvi viktorjev leta 2011.
V 62. letu starosti je ponoči umrla filmska režiserka in scenaristka Polona Sepe, so sporočili iz Društva slovenskih režiserjev. Filmsko režijo je študirala na AGRFT, uveljavila pa se je kot scenaristka in režiserka kratkih in dolgometražnih igranih filmov, TV-serij ter animiranih in dokumentarnih filmov. Bila je med prvimi slovenskimi režiserkami.
Scenarije za svoje filme je Polona Sepe pisala že med študijem, po študiju pa je nadaljevala kot asistentka režije pri filmih Iskanja Matjaža Klopčiča, Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića, Prestop Matije Milčinskega in Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica Karpa Godine. Kot je pred leti povedala v intervjuju za Delo, se je pri tem delu naučila več kot na akademiji, to pa ji je dalo možnost, da snema svoje filme.
Od televizijske serije do dokumentarno-igranega filma
Posnela je več TV-serij, kot je Totalna razprodaja (2005) o usodi prodajalke Nadine, med kratkimi igrano-dokumentarnimi filmi je Leti... leti... leti... ženska! (2002) o ženskem telesu kot predmetu reklamnih akcij, umetniškega ustvarjanja ter zlorab in posilstev v vojnah.
Njen prvi dolgometražni film je bil dokumentarno-igrani Kaj pa gospod Bach (2004) o ljudeh s posebnimi potrebami in medsebojnem vplivu ob srečevanju s prevladujočim svetom, zadnji pa televizijski projekt Pisma iz Egipta (2010), ki ga je posnela na podlagi resničnih znanstvenih dosežkov diplomirane kemičarke Jane Kolar, zaščitnice knjižnega gradiva, njeno delo predstavljajo na Slovenskem filmskem centru.
Iz filma Pisma iz Egipta režiserke Polone Sepe.
Iskanje nove poti sobivanja
V zadnjem filmu je prepletla različne tematike - prevaro in zakonsko krizo, zgodbo o ženski znanstvenici s svojo kariero, ki ima nerazčiščen odnos z materjo in ta s preteklostjo. V že omenjenem intervjuju za slovenski časnik je povedala, da se je v fazi raziskovanja pogovarjala s številnimi znanstvenicami.
"Velikokrat sem slišala, da je zakon dobro funkcioniral, dokler ni ženska postala moškemu enakovredna v profesionalnem smislu. Takrat so se pri nekaterih začele težave. Želela sem napisati zgodbo o tem problemu, če sta poročena dva, ki sta zaposlena na istem področju, kako ta odnos niha med tekmovalnostjo, podporo, ljubosumjem. Dodala pa sem zgodbo mame, ki jo mora Irena, glavni karakter, razrešiti v sebi, ali bo gledala na medsebojne odnose in na zakon tako kot njena mama ali bo našla svojo pot. Vemo, da so ti odnosi zelo naporni, ločitev je veliko in vsi iščemo neke nove poti sobivanja. Moj namen je bil postavljati več vprašanj kot pa dajati odgovorov."
Ena prvih slovenskih režiserk Polona Sepe je bila hči znanih glasbenikov Mojmirja in Majde Sepe.
