Torek, 7. 5. 2013, 15.46
7 let, 12 mesecev
Umrl velikan slovenske kinematografije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Kot poroča Ekran, je v jutranjih urah umrl velikan slovenskega filma, Vojko Duletič. Leta 1924 rojeni filmski ustvarjalec, ki se je podpisal pod filme, kot so Samorastniki (1963, scenarij), Na klancu (1971), Ljubezen na odoru (1973) Med strahom in dolžnostjo (1975), Draga moja Iza (1979), Deseti brat (1982), Doktor (1985) in Bolečina, je svojo filmsko pot začel kot filmski kritik, a brez kakršnekoli filmske izobrazbe. Med svojo kariero se je uveljavil kot samosvoj ustvarjalec, ki se je prvi lotil celovečerca po literarni predlogi Ivana Cankarja, in sicer Na Klancu leta 1971. Omenjenemu prvencu je svoj avtorski pečat med drugim vtisnil kot scenarist, režiser, scenograf in montažer ter dokazal, da je zanj vprašanje ekranizacije estetsko vprašanje.
Pozneje je po literarnih predlogah režiral vse svoje celovečerne filme, a je kljub temu v slogu novega vala ostal izrazit avtor, s sebi lastnim slogom, s pomočjo odličnih slovenskih igralcev pa je prikazoval podobo kmečkega, podeželskega in mestnega prebivalstva v boju za preživetje, bodisi v vojnem bodisi v mirnodobnem času.
Za svoje filmsko delo je prejel različne nagrade: Prešernovo, najvišjo stanovsko nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo 2004, leta 2005 pa je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja.
"V skoraj vseh filmih je duletičevska filmska podoba rajši nema kot polna besed; to je pogosto tudi zaustavljena, zamrznjena podoba, ki dela iz ljudi skulpture, bežna spominska in asociativna podoba ali podoba zadržanih gibov, otrplih v trenutkih prizadetosti, krivice, nesreče, podoba nemih stanj in rožnatih sanj. V filmih, v katerih ni nobene lahkotnosti in nobene želje po ugajanju, se je Vojko Duletič uveljavil kot filmski ustvarjalec, ki je med slovenskimi režiserji verjetno najresneje vzel film kot umetno," je pisalo v utemeljitvi priznanja.
