Strah in groza na malem in velikem ekranu

Fenomen grozljivih filmov ni novost - gledalce od nekdaj privlači možnost, da jih bo filmska zgodba prestrašila in jim pospešila srčni utrip. Kot radi obiskujemo divje vožnje z vlakci smrti v zabaviščnih parkih, se tudi radi pustimo prestrašiti. Strah nam da menda vedeti, da smo še vedno živi in če to pravilo malce ublažimo, ga lahko prilagodimo tudi filmskemu žanru, ki nam poleg groze nudi tudi užitek. Grozljivke in srhljivke v ospredje televizijskih in kino sporedov stopijo v bližini noči čarovnic, ki jo predvsem čez lužo z maskiranjem praznujejo 31. oktobra. Tudi letos bo za presežek tovrstnih filmov na ta dan poskrbel ljubljanski Kinodvor, ki prireja 2. Noč grozljivk. V "12 urah groze, gorja in gravža" bodo med 19. in 7. uro predvajali šest "vrhuncev krvavega žanra" po izboru kuratorja programa Marcela Štefančiča, jr.

Na Halloween horor maratonu bodo tako predvajali tri sveže ameriške filme: Očim (The Stepfather) z zvezdnikom serije Opravljivka Pennom Badgleyjem, komično grozljivko Dobrodošli v deželi zombijev (Zombieland), ki se je čez lužo izkazala za pravo uspešnico in Hiša demonov (The Haunting in Connecticut). Sledila bo klasika grozljivega žanra Teksaški pokol z motorko (Texas Chain Saw Massacre) iz leta 1974 ter nekakšna predelava razvpitega filma Ruggera Deodata Cannibal Holocaust Džunga (Welcome to the Jungle), za konec pa bo sledil še klavstrofobični film Ugrabljena (Captivity) z Elisho Cuthbert.

Če se boste v iskanju groze napotili v druge slovenske kinodvorane, boste lahko izbirali med filmi Noč čarovnic 2 (Halloween 2) Roba Zombieja, misterioznim trilerjem Sirota (Orphan), srhljivko Brez povratka 4 (Final Destination) in novim delom franšize Žaga (Saw VI), brez katere si sploh ne znamo več predstavljati noči čarovnic. Takšna je izbira pri nas, čez lužo pa največ zanimanja med strašljivimi filmi žanje nizkoproračunski Paranormal Activity, ki po vzoru Čarovnice iz Blaira igra na noto resničnosti.

Za grozo bo za silo poskrbljeno tudi na malih ekranih, saj komercialka najavlja film Hudič v Emily Rose (Exorcism of Emily Rose), v katerem je nase opozorila igralka Jennifer Carpenter, za širši izbor pa se boste morali z daljincem v roki sprehoditi na kanale tujih televizij ...

Čeprav je ogled grozljivih filmov v zatemnjeni kinodvorani prav posebno doživetje, pa ljubitelji žanra v luči okrnjene izbire svojih želja že dolgo ne prepuščajo več močno okrnjeni aktualni televizijski in kino ponudbi. A četudi bi si tudi slovenski gledalci želeli ogledati trenutno najbolj vroč grozljivi film Paranormal Activity ne gre zanikati, da je sicer tudi pri tem žanru najbolje zaupati klasiki: Izganjalec hudiča (The Exorcist) z letnico 1973, Avtoštopar (The Hitcher), ki je nastal leta 1986, Osmi potnik (Alien) Ridleyja Scotta z letnico 1979 in Rosemaryjin otrok (Rosemary's Baby) Romana Polanskega iz leta 1968.

Najbolj znani naslovi grozljivk, ki so nas strašile v preteklega pol stoletja, so sicer dobro znani vsem ljubiteljem žanra, pa tudi filmov na sploh. Marsikdo lahko kar po spominu našteje uspešnice preteklih let: Spielbergovo Žrelo (Jaws) iz leta 1975, Hitchcock je Ptiče (The Birds) posnel leta 1963, tu je tudi Invazija tatov teles (Invasion of the Body Snatchers), ki se ponaša z letnico 1956, pa Carpenterjeva Noč čarovnic (Halloween) iz leta 1978 in Stvor (The Thing), ki je nastal štiri leta za tem, pozabiti ne gre niti na Kubrickovo Izžarevanje (The Shining) z Jackom Nicholsonom, ki je nastalo po knjižni predlogi mojstra literarne groze Stephena Kinga.

Tudi novejših izdelkov ne gre zanemariti in čeprav se Hollywood nenehno trudi z raznimi predelavami, so v preteklih letih nase opozorili predvsem evropski izdelki. Francoz Alexandre Aja je zanimanje vzbudil leta 2003 s Krvavo romanco (Haute Tension), nato pa lani bolj kot ne razočaral s hollywoodsko produkcijo Ogledala (Mirrors) s Kieferjem Sutherlandom v glavni vlogi.

Španec Jaume Balaguero, ki ima za seboj že nekaj solidnih izdelkov grozljivega žanra (Darkness, Los Sin Nombre), je leta 2007 navdušil s Snemaj! (Rec!). Izvirni horor z nesnosno tesnobnim občutkom je seveda po hitrem postopku dobil tudi svojo hollywoodsko različico Karantena (Quarantine), v kateri je znova kričala prej omenjena Jennifer Carpenter.

Tudi francosko-romunski film Oni (Ils) je leta 2006 prestrašil vrsto gledalcev, letos pa je dobil tudi nekakšno neuradno ameriško predelavo z naslovom Tujci (The Strangers) in igralsko podporo v obliki Liv Tyler in Scotta Speedmana. Brez predelave pa ostaja lanski francoski krvavi horor Mučeniki (Martyrs) in še bolj krvavi (ter prav tako francoski) Znotraj (À l'intérieur). Kritike je navdušila tudi španska Sirotišnica (El orfanato), ki smo jo lahko tako kot Znotraj videli na lanskem LIFFe.

Omeniti velja tudi britansko srhljivko Jezero groze (Eden Lake), ki je letos prejela glavno nagrado žanrsko obarvanega Grossmannovega festivala filma in vina ter norveške naci zombije v filmu Mrtvi sneg (Død snø), ki so z izvrstno kombinacijo komedije, hororja in zabave navdušili občinstvo. V iskanju manj zabavnih zombijev pa se lahko seveda vedno obrnete k opusu Georgea A. Romera, ki letos predstavlja nov izdelek Survival of the Dead.

Izbira med bolj ali manj grozljivimi (ter bolj ali manj krvavimi) filmi je res pestra in naslove bi lahko naštevali v nedogled; od nadnaravnih trilerjev, suspenzov in srhljivk do zombijev, krvavih slasherjev in gorja - vsak ljubitelj groze lahko najde pravo nišo in pravi naslov za svoj okus. Najti več naslovov je že večji izziv, a ne bodimo izbirčni. Izbirčnim ljudem se nenazadnje v grozljivkah ponavadi ne obeta nič dobrega ...