Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
22. 10. 2013,
8.31

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Torek, 22. 10. 2013, 8.31

8 let

Snežna kraljica, desetletja dolg trn v peti studia Walt Disney

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Kako dolgo je legendarni animacijski studio Walt Disney želel posneti Snežno kraljico? Bi verjeli, da dolgih sedemdeset let?

Tako je. Vse od leta 1943 je Walta Disneyja "morila" Andersenova Snežna kraljica. Takrat se je sicer sam gospod Disney pogajal s Samuelom Goldwynom, da bi skupaj posnela biografski film o danskem piscu Hansu Christianu Andersenu. Goldwyn bi bil odgovoren za živi del filma, Disneyjevi risarski čarovniki pa bi ustvarili animacijske segmente in skozi risanko oživili nekaj Andersenovih najbolj priljubljenih junakov.

Andersen antijunakinjo v svojem delu opisuje kot "žensko, oblečeno v dolgo belo obleko, spleteno iz milijonov zvezdnatih snežink. Bila je čudovita in lepa, a iz ledu, iz svetlečega in sijočega ledu. Kljub temu je bila živa in njene oči so svetile kot svetle zvezde, njen pogled pa je razkrival nemir in nelagodje ..." Disney je začel razmišljati, kako bi lahko okoli takega lika zgradil zgodbo za uro in pol dolg animirani film.

Pravljica brez katarzičnega vrhunca Čeprav je v originalni zgodbi Snežna kraljica glavni negativec, ki s svojo magično močjo začara mladega Kaya, ga popelje na mrzli sever v svojo ledeno palačo, iz njenega ledenega objema pa ga reši pogumna Gerda, ki s "svojimi solzami, ki omočijo Kayevo oprsje in prodrejo v njegovo srce, stopi grudo ledu" in ga odpelje domov, pa konec zgodbe nima zadovoljujočega vrhunca. Gerda in kraljica se ne spopadeta, ni nekega tipičnega boja med dobrim in zlom, ki je skorajda zaščitni znak vseh Disneyjevih risank.

In ravno to je bila za Walta največja težava: ni bilo zadostnega konflikta med junaki, okoli katerega bi lahko posneli film, ki bi zadovoljil tako njegove ustvarjalce kot občinstvo.

Neuspel poskus atrakcije v zabaviščnem parku Kar pa ne pomeni, da Disney s Snežno kraljico ni poskušal ustvariti nekaj, kar bi zabavalo ciljno občinstvo. Na začetku 70. let prejšnjega stoletja je inženir Marc Davis za potrebe Disneylanda zasnoval Začarano snežno palačo, avdioanimatronično ekstravaganco, atrakcijo, ki bi jo morali zgraditi tam, kjer danes stoji gledališče Fantasyland. Žal projekt ni prišel dlje od konceptualne zasnove.

Tudi na začetku druge zlate dobe za studio Walta Disneyja konec 80. let prejšnjega stoletja so animatorji in scenaristi poskušali zdrobiti (pre)trd oreh, ki ga je predstavljala pasivna in problematična zgodba te pravljice.

Za talente kraljica preveč ... ledena Začudeni boste nad številom talentiranih ljudi, ki so poskusili in neslavno propadli. Na primer Harvey Fierstein. Takrat, ko ga je studio angažiral za glas Yaa v risanki Mulan, je ta dobitnik nagrade tony odgovornim pri studiu predstavil svojo vizijo Andersenove pravljice, a jih ni prepričal.

Podobno se je zgodilo z Glenom Keanom. Preden je ta mojstrski animator vso svojo pozornost usmeril v ustvarjanje filma o Zlatolaski (poznejša kritiško opevana risanka in za studio finančna zlata jama Tangled), je več mesecev preučeval kinematografske možnosti pravljice o Snežni kraljici. Na koncu je moral priznati poraz.

Seznam se nadaljuje z bratoma Brizzi, Dickom Zondangom in Davom Goetzom. Poskusili so, a uspelo ni nobenemu.

Kljub vsakokratnemu neuspehu odgovorni pri Disneyju niso želeli popustiti. Snežna kraljica bo, enkrat, zaživela kot uspešna risanka ...

Lesseterju skoraj uspelo Tudi "vsemogočnemu" Johnu Lesseterju leta 2003 ni uspelo. Čeprav je njegova ideja filma o princeski zelo ustrezala takratnemu direktorju družbe Walt Disney Michaelu Eisnerju, je naletela na odpor drugje.

In že je tu marec leta 2006, ko je Disney spet poskusil. Z osemkratnim dobitnikom oskarja, filmskim skladateljem Alanom Menkenom, je studio ravno takrat podpisal večletno pogodbo. Menkenu so določili njegovo prvo nalogo: spisati odrski muzikal o Snežni kraljici, ki bi ga premierno uprizorili v zabaviščnem parku Tokyo DisneySea.

Glasbena pravljica na pravi poti, a v slepo ulico Ta različica Snežne kraljice je bila končno na pravi poti ... Vsaj tak je bil prvi vtis. Menken je skupaj s tekstopiscem Glennom Slaterjem ustvaril izvrstno glasbeno podlago z nekaj res izstopajočimi pesmimi. Vendar le nekaj mesecev pozneje, avgusta istega leta, so tudi to produkcijo zaustavili. Ena od najbolj verjetnih razlag za to je bila, da so se odgovorni pri Disneyju premislili in da so želeli najprej v kinematografe poslati animirano ledeno pravljico, šele nato njeno odrsko različico.

Tako sta Menken in Slater skupaj z Mikom Gabrielom (soustvarjalec risanke Pocahontas) začela razvijati animirani film o kraljici ledenega srca. A tudi ta trojica je naletela na podobne težave pri razvijanju zgodbe, tako kot vsi prejšnji poskusi.

Snežna kraljica dobi sestro in postane Ledeno kraljestvo Pet let pozneje, leta 2011, je Disney poskušal znova ... Projekt, tokrat pod imenom Ledeno kraljestvo (Frozen), pride v roke režiserja Chrisa Bucka. Peter Del Vecho je v vlogi producenta.

"V zgodnji različici Snežne kraljice je bila glavna junakinja resnično negativen lik. Zelo težko se je bilo poistovetiti z njenimi negativnimi dejanji, težko je bilo razumeti, kaj je tisto, kar jo sili v to, kar počne. In preprosto je bila izolirana od vsega sveta, tam gori, v svoji palači," je dejal Del Vecho.

Ko so nekaj tednov pozneje zgodbo predstavili Lesseterju, zdaj kreativnemu direktorju Pixarja in animacijskega studia Walt Disney, se je zgodil prelomni trenutek. Lesseter jih je namreč opozoril, da niso "kopali dovolj globoko". "Zgodba, ki sta si jo zamislila Buck in preostala ekipa je sicer zabavna, vendar nekoliko površna. Liki so preveč enoplastni, zato menim, da se občinstvo z njimi ne bo povezalo," je takrat povedal Lesseter.

Zato so se vrnili k popravkom v scenariju. "Imamo Anno (Gerda v Andersenovi pravljici), tu je tudi Snežna kraljica (v neki obliki), pa Kristoff (Kay, kot si ga je zamislil Andersen). To pa je tudi vse," se spominja Buck.

Nato pa je nekdo – nihče ne ve točno, kdo – pomislil: "Kaj ko bi bili Anna in Elsa (ime Disneyjeve Snežne kraljice) sestri?" Takrat se je zgodilo nekaj čarobnega in vznemirljivega.

"Ko smo ugotovili družinske vezi med naslovnima junakinjama, se je vse spremenilo. Elsina dejanja niso vedno vsem všeč, a zdaj, ko lahko Elso povežemo z Anno, ko vemo, kakšno je njuno ozadje, razumemo tudi celotno zgodbo," je dejal Del Vecho.

Tudi Lesseter je takoj pograbil idejo o sestrah in popolnoma razumel modrost v pristopu k takšni prenovi Andersenove pravljice.

Vse preostalo je samo še zgodovina ...

Ali je Disneyju uspelo (Ledeno kraljestvo namreč oglašuje kot glasbeno in vizualno mojstrovino, ki je nismo videli vse od Levjega kralja), bomo videli konec novembra, ko Anna in Elsa začneta svoj pohod po svetovnih kinematografih.

Ne spreglejte