Slovenski kinematografi beležijo upad obiskanosti

Zlati časi, ko so zabave željni gledalci dobesedno drli na ogled slehernega filma, domačega ali tujega, so zagotovo mimo. Na vrhuncu kinonorije v 60. letih 20. stoletja je bilo obiskovalcev več kot 16 milijonov, od takrat naprej pa Statistični urad Slovenije beleži konstanten padec obiskov.

Šestkrat manj obiska kot pred 50 leti Obisk kinematografov se je tako v zadnjih petih desetletjih znižal za skoraj šestkrat. Podatki za samostojno Slovenijo kažejo, da se število gledalcev giblje od dobrega milijona in pol v letu 1992 (1.588.000) do treh milijonov v letu 1995. V vseh preostalih letih so kinodvorane zabeležile obisk med dvema in tremi milijoni.

Če se osredotočimo na zadnje desetletje, torej od leta 2010 do danes, obisk na celotnem področju Slovenije kot tudi v sami prestolnici upada.

Če je Slovenija še leta 2010 zabeležila malo manj kot tri milijone obiskovalcev (2.891.641), jih je lani nekaj več kot dva milijona (2.337.031). Isti trend beleži Ljubljana. Leta 2010 je bilo v Ljubljani še nad milijon obiskovalcev (1.042.181), lani "samo" še malo več kot 700 tisoč (773.384). Kaj je vzrok temu?

Televizija, video, internet - glavni "sovražniki" kina Zagotovo sprememba življenjskega sloga in nezadržen razvoj tehnologije. Ljubljana je še za časa skupne države beležila tudi do pet milijonov obiskovalcev. Prve znake upada obiskanosti ljubljanskih kinodvoran so zabeležili ob koncu 50. let, ko se je pojavil redni televizijski program. Razmah videa v 80. letih je vse skupaj samo še dodatno poslabšal. Največjo škodo kinematografom pa je povzročil internet, ki najnovejše kinovsebine ponuja skorajda brezplačno.

Filmsko piratstvo je tako v polnem razmahu. Ne glede na to, da je slika v kinu superiornejša in jo spremlja boljši zvok, je treba za ogled filma plačati. V današnji krizi ljudje, žal, gledajo prav na vsak evro. Številni filmofili zato nove filme raje nelegalno prenesejo s svetovnega spleta in si jih ogledajo v udobju domačega zavetja. Kakovost slike gor ali dol ...

Kako se z mankom obiskovalcev spopadajo slovenski kinematografi? Kinematografi v Sloveniji (Kolosej, Cineplexx, Kinodvor) se zavedajo, da danes obisk kina pomeni celovito doživetje. Ne gre več samo, strogo gledano, za ogled filma, ampak so tu še številne obstranske dejavnosti (pogovori s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki, delavnice, posebne filmske projekcije za mlade in otroke ...), ki obisk kinematografa samo še dodatno obogatijo.

Glede tega je še posebej uspešen ljubljanski art kino Kinodvor z dvema dvoranama, ki zahtevnejšemu občinstvu ponuja žlahtni izbor najboljšega, kar ponuja svetovna umetniška kino scena. Je tudi eden redkih kinematografov v Sloveniji, če ne celo edini, ki glede obiska beleži rast. Od začetnega leta 2009 do konca lanskega leta se je obisk povečal za skoraj dvakrat, s 67 tisoč na približno 120 tisoč.

Cineplexx je novinec na slovenski kinematografski sceni. Od oktobra 2012 ima v lasti pet multipleksov: v Celju (8 dvoran), Mariboru (8), Novem mestu (5), Kranju (5) in Kopru (6), lani pa se je Cineplexxovi družini pridružila še Murska Sobota (3). Vsi kinematografi so opremljeni s tehnologijo REAL D 3D, dvorane v Celju, Mariboru in Kranju pa so kot edine v Sloveniji opremljene tudi z najnovejšo tehnologijo HFR (High Frame Rate), pri kateri se prikaže 48 (namesto standardnih 24) sličic v sekundi. Njihova posebnost je med drugim tudi premierno predvajanje svetovnih oper na velikem platnu. V obeh letih so v vseh šestih centrih zabeležili približno milijon obiskovalcev na leto.

Kolosej – ta ima v Ljubljani 14 dvoran (vključno z mestno dvorano Komuna in XPAND), v Mariboru 10 in v Kranju 3 – konkretnih številk o obisku ni želel razkriti. A glede na splošni trend upada obiska lahko zaključimo, da se tudi tam spopadajo s podobnimi težavami kot drugod v Sloveniji. So pa povedali, da po prvih treh mesecih letošnjega leta beležijo nekoliko boljši obisk kot v primerljivem obdobju lani. Kar zadeva večja nihanja obiskanosti njihovih kinematografov, tako v plus kot minus, pa menijo, da je to pogosteje rezultat same lokalne ponudbe, ki lahko v določenih mesecih leta prispeva več obiskovalcev. Na primer v primeru premier slovenskih celovečercev. Lani so bili to filmi Gremo mi po svoje, Čefurji, raus! in Razredni sovražnik.

O mnenju glede upada obiskanosti kinematografov smo povprašali tudi dva strokovnjaka, in sicer Jelko Stergel, članico ekspertne komisije pri Europa Cineams in vodjo trženja pri Slovenskem filmskem centru, ter filmskega pedagoga in direktorja Zavoda za uveljavljanje vizualne kulture Vizo Roka Govednika.