Oskarji 2014: nominiranci za izvirno glasbo

V ta namen smo se odločili, da vam v prihodnjih dneh, vse do nedeljskega jutra (večer je namreč že rezerviran za gala prireditev, ki bo že v drugo v rokah komičarke Ellen DeGeneres), pobliže predstavimo nominirance v najpomembnejših kategorijah, najprej tiste, ki so nominirani za izvirno glasbo.

John Williams (Kradljivka knjig)

Ljubiteljem filmske glasbe maestra Johna Williamsa skorajda ni treba predstavljati, saj gre za enega najuspešnejših filmskih skladateljev vseh časov. Za 82-letnega mojstra lirične na eni in akcijsko bombastične glasbe na drugi strani je to že 49. nominacija. Slavil je že petkrat. Od zadnje zmage je sicer minilo že dolgih enaindvajset let, ko je leta 1993 prejel oskarja za Spielbergovo mojstrovino Schindlerjev seznam. Pred tem je zasluženo lovoriko najboljšega pobral še z neponovljivimi stvaritvami za filme Goslač na strehi, Žrelo, Vojna zvezd in E.T. vesoljček.

Tokrat ga je ameriška Akademija za filmsko in televizijsko znanost nominirala za uglasbitev Kradljivke knjig (The Book Thief), srce parajoče zgodbe o sprva nepismeni deklici v nemški vasici leta 1938. To srčna ljubezen krušnega očeta in njegova ljubezen do knjig in branja pripravi do tega, da je za rešitev samo ene knjige s kupa napisanih mojstrovin svetovne književnosti, ki ga nacisti želijo zažgati, pripravljena žrtvovati lastno življenje.

Čeprav brez nosilne glavne teme, ki je tako značilna za številna Williamsova dela, pa muzikalnost ter kompozicijska kompleksnost in dovršenost tega dela ilustrirajo, kako dobro zna skladatelj glasbeno pripovedovati ter zakaj še danes velja za enega najpomembnejših in tudi najuspešnejših piscev glasbe v vsej zgodovini filma.

Steven Price (Gravitacija)

Za mladega, 37-letnega Britanca je to prva nominacija za oskarja. Uglasbitev Gravitacije (Gravity), vesoljske drame režiserja Alfonsa Cuarona, v kateri se mora astronavtka v podobi Sandre Bullock spopasti z brezmejno širino vesolja in svojimi strahovi, je tako rekoč njegov preboj v svet filmskih glasbenih težkokategornikov. Pred kratkim je slavil na podelitvi britanskih filmskih nagrad, baft, za najboljšega filmskega skladatelja ga je razglasilo tudi združenje filmskih kritikov.

Glasba za omenjeni film ni takšna, ki bi ustrezala širšemu poslušalstvu. Večji del glasbene podlage tvori brezkompromisna elektronska disonanca, prav tako ni ne grandiozna ne simfonična (tako kot na primer šestdelna saga Williamsove Vojne zvezd). Vseeno je pogumna in kompleksno spisana, vztrajnega poslušalca pa nagradi s katarzičnim vrhuncem.

William Butler in Owen Pallett (Ona)

Prav tako prva oskarjevska nominacija za oba skladatelja. Presenetljivo privlačno in toplo pripoved o romantičnem razmerju med osamljenim piscem (Joaquin Phoenix) in operacijskim sistemom z zapeljivim ženskim glasom (Scarlett Johansson) v režiji Spika Jonza odlikuje prav tako prijetna, komorna glasbena spremljava. Ta je na trenutke ujeta v toplino sozvočja kitare in čela, pa v melanholijo zvoka klavirja, spet drugič jo pretresa nedoločen "kaos" elektronsko zvenečih glasbil.

Alexandre Desplat (Philomena)

Francoz Alexandre Desplat nikakor ni zelenec, kar zadeva nominacije za oskarja. Tokrat so ga nominirali že šestič. Pred tem je bil leta 2006 nominiran za Kraljico, dve leti pozneje za Nenavadni primer Benjamina Buttona, leta 2009 za animiranega Fantastičnega gospoda Lisjaka, leta 2010 za z oskarjem nagrajeni Kraljevi govor in pred dvema letoma še za Misijo Argo, ki je prav tako slavila v kategoriji najboljši film leta.

Glasbeno podlago za Philomeno, pripoved o gospe Philomeni Lee, ki so ji v 50. letih 20. stoletja po rojstvu vzeli otroka in ga dali v posvojitev, ter njenem dolgoletnem iskanju sina, tokrat s pomočjo britanskega novinarja, odlikujejo številne teme, a nobena ni izstopajoča in takšna, da bi se nam takoj vtisnila v spomin. Vseeno je glasba zelo čustvena s prekrasnimi teksturami in orkestracijo, predvsem pa je njen pristop k danemu materialu zelo smiseln in inteligenten. Prav zato Desplat velja za enega bolj zanimivih skladateljev z unikatnim zvokom, ki danes ustvarjajo v filmski industriji.

Thomas Newman (Reševanje gospoda Banksa)

Že dvanajsta nominacija za skladatelja, ki prihaja iz bogate glasbene družine, žal še brez zmage. Newmana odlikuje eden najbolj prepoznavnih lirično zvenečih pristopov k filmski glasbi. To je več kot dokazal v prejšnjih delih, za katera je bil nominiran: med drugim Kaznilnica odrešitve (1994), Lepota po ameriško (1999), Iskanje malega Nema (2003) in Wall-E (2008).

Tokrat je za Reševanje gospoda Banksa (Saving Mr. Banks), intimno pripoved o dvajsetletnem trudu Walta Disneyja, da prepriča britansko pisateljico P. L. Travers, da mu proda pravice za filmsko priredbo svojega knjižnega dela o čudežni varuški Mary Poppins, ustvaril prvovrstno tapiserijo stilsko in kompozicijsko dovršenih zvokov, ki več kot bogatijo zgodbo o lepoti, harmoniji in romantiki. Da o izvrstno aranžiranih skladbah, ki se prepletajo z Newmanovimi in ki jih poznajo(mo) ljubitelji originalnega filma Mary Poppins iz leta 1964, ne izgubljam besed. Glasbeni album, za katerega že zdaj trdijo, da bo postal klasika.

Zmagovalca si ne drznem napovedati, saj odločitev Akademije velikokrat preseneti. Če bi izbiral sam, bi oskarja podelil Williamsu ali Newmanu, najverjetneje pa bo šel v roke Pricea.