Nepremagljiv: Zgodovina in šport - zmagovalna kombinacija?

Le kako bolje opozoriti nase in pred svetovnim prvenstvom v nogometu izboljšati podobo o državi kot s pomočjo filma v režiji legendarnega cineasta kot je Clint Eastwood ter z združitvijo dveh triumfov in tematik, kot sta športno udejstvovanje in predsedovanje Nobelovega nagrajenca za mir Nelsona Mandele? Film Nepremagljiv nas tako popelje v čas izvolitve Mandele na čelo države, ki jo še vedno prežemajo rasni nemiri in sovraštvo, predsednik pa jo skuša združiti z uspehi nacionalne rugby reprezentance na svetovnem prvenstvu v tem športu, ki se je leta 1995 odvilo prav v Južnoafriški republiki. Prelomni dogodki v zgodovini naroda so od nekdaj zelo filmični.

Kljub dvema zvezdnikoma v glavnih vlogah (Morgan Freeman in Matt Damon) je ostanek zasedbe večinoma sestavljen iz domačih igralskih sil. Šarmantni Freeman, za katerega je tudi sam Nelson Mandela nekoč rekel, da bi lahko njega zaigral le on, je v svoji vlogi več kot odličen in je zasluženo prejel nominacijo za oskarja. Nominacija za Damona, ki svojemu liku ni dodal potrebne globine, po drugi strani v letošnji beri dobrih igralskih predstav ni bila ravno samoumevna. Še bolj čudaško je, da filma Akademija ni nominirala za nagrado v še kakšni drugi kategoriji, saj vsi vemo, da imajo njeni člani radi zgodovinske in navdihujoče film, kar Nepremagljiv vsekakor je. A "žal" je med nominiranci že južnoafriško Območje 9, medtem ko so pri športnih dramah dali prednost domačemu filmu The Blind Side, ki je kakopak tudi bolj tipična ameriška zgodba o uspehu.

V filmu je pravzaprav vse na mestu – Eastwood se skozi zgodovinske trenutke sprehaja lahkotno ter se ne ujame v past pretiravanja in dobro zajame duh časa, a kljub natančnosti nekako ostane neoseben in rutiniran. Kritiki so film načeloma sicer pohvalili kot neoporečen izdelek sedme umetnosti, ki pa mu manjka izrazitejša vizija. Poleg tega občasno zataji krhko ravnovesje med biografsko dramo in športno dramo, saj film ni nič od tega, a hkrati oboje. Misel, da je Mandelina vzpodbuda in podpora nekako osebno poskrbela za zmago domačega športnega moštva, pa je tako ali tako pravljica za ameriške blazine.

Dober in korekten filmski izdelek, a za Eastwooda vseeno nekoliko rutinirana vaja, ki gledalca pusti malce hladnega.