Petek, 11. 1. 2019, 10.37
5 let, 3 mesece
Nekdanji ameriški kongresnik in filmar slovenskih korenin o fašizmu v ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
Ameriški filmar in nekdanji demokratski državni kongresnik iz Vermonta Teo Žagar bo predvidoma letos dokončal dokumentarni film o pisatelju Sinclairju Lewisu in njegovi ženi Dorothy Thompson (na fotografiji) ter Lewisovem romanu o vzponu fašizma v ZDA iz leta 1935.
Ameriški filmar in nekdanji demokratski državni kongresnik iz Vermonta Teo Žagar bo predvidoma letos dokončal dokumentarni film o pisatelju Sinclairju Lewisu in njegovi ženi Dorothy Thompson ter Lewisovem romanu o vzponu fašizma v ZDA iz leta 1935. Žagar je avtor številnih filmov, med drugim tudi o slovenski osamosvojitvi.
Sinclair Lewis je na pobudo slavne novinarke in aktivistke za pravice žensk Dorothy Thompson napisal roman z naslovom To se pri nas ne more zgoditi (It Can't Happen Here). Thompsonovo so pregnali iz Nemčije zaradi kritik nacizma v času, ko so ameriški politiki in gospodarstveniki še vedno hvalili učinkovito obnovo Nemčije pod vodstvom Adolfa Hitlerja.
Roman opisuje izmišljenega predsednika ZDA, plutokrata in demagoga, ki s širjenjem strahu in sovraštva ter poudarjanjem patriotizma in tradicionalnih vrednot uvaja diktaturo s preganjanjem opozicije ter omejevanjem pravic manjšin in žensk. Žagarjev film, v katerem igrajo profesionalni igralci in ga sestavljajo arhivski in izvirni posnetki, opozarja, da se je nekaj podobnega že zgodilo v ZDA.
Donacije za dokumentarni film
Film v neodvisni produkciji Long Shot Productions nosi naslov It Happened Here: Warnings to the West from Dorothy Thompson and Sinclair Lewis. Lokalni časopis iz Vermonta Mountain Times piše, da je Žagar za film zbral 50 tisoč dolarjev, potrebuje pa jih 535 tisoč, ki jih bo zbral z donacijami posameznikov in organizacij oziroma skladov.
Roman o vzponu fašizma v ZDA iz leta 1935, ki je med drugim izhodišče Žagarjevega filma, opisuje izmišljenega predsednika ZDA, plutokrata in demagoga, ki s širjenjem strahu in sovraštva ter poudarjanjem patriotizma in tradicionalnih vrednot uvaja diktaturo s preganjanjem opozicije ter omejevanjem pravic manjšin in žensk.
Filmar, ki je bil državni kongresnik
Žagar je bil od leta 2011 državni kongresnik Vermonta, kjer je bil med vodilnimi pobudniki prizadevanj za legalizacijo marihuane v državi in glavni sponzor zakona za označevanje gensko predelane hrane.
Celovečerni dokumentarec Slovenska vojna za neodvisnost od Jugoslavije, ki ga je posnel leta 2001, je dobil nagrado Best Five College Filmmaker Award na festivalu neodvisnega filma Northampton leta 2003. Žagar pravi, da je pri tem dokumentarcu dobil pomembne izkušnje ter znanje o ozemeljski avtonomiji in samoodločbi.
Potomec Američanke in Slovenca
Žagar o sebi pravi, da je potomec Američanke in Slovenca, ki sta se srečala na srednji šoli v Bethesdi v Marylandu. Poročila sta se na Škotskem ter tam študirala in živela pet let. Leta 1976 sta se preselila v Slovenijo in dve leti kasneje se jima je rodil Teo.
Spet dve leti kasneje sta se ločila in Teo je odšel z mamo v ZDA. Najprej sta živela v Marylandu, kjer je njegova mama delala doktorat iz govora in patologije jezika, nato pa je dobila službo v Vermontu, kamor sta se preselila leta 1985.
Vnuk partizana
Žagar v svoji biografiji pravi, da je bil njegov dedek po slovenski strani partizan, po vojni pa je postal minister za kmetijstvo v jugoslovanski vladi, čeprav Žagar piše, da v parlamentu. Dodaja, da je bil dedek direktor pri Svetovni banki v Washingtonu in veleposlanik Jugoslavije v Keniji.
Glede na opis gre za Zorana Žagarja, ki so ga Nemci aprila 1941 izgnali v Srbijo, kjer se je pridružil partizanom, po vojni je bil pomočnik ministra za kmetijstvo v slovenski vladi, od leta 1965 do leta 1969 namestnik izvršnega direktorja Svetovne banke in kasneje izvršni podpredsednik Mednarodne finančne korporacije v Londonu, pa še poslanec jugoslovanske zvezne skupščine in veleposlanik v Keniji od leta 1982 do leta 1986.
Preberite še:
