Knjiga odrešitve: Ko je knjiga najmočnejše orožje

Med temačno Cesto (The Road), ki se je našim kinom izognila, katastrofalnim (na več načinov) 2012, grozljivo prihodnostjo v svetu vampirjev v Boju za kri (Daybreakers) in prihajajočim bibličnim opustošenjem v Legiji (Legion), si lahko v kinodvoranah postrežemo tudi s postapokaliptično Knjigo odrešitve (Book of Eli). Čas za apokaliptične filme je pravšnji, pa čeprav jih večino pokopljejo luknje v preambiciozni zgodbi, spet drugi se s presežkom posebnih učinkov raje približajo žanru filmov katastrofe. V tej pestri izbiri nam v vizualno perfektni Knjigi odrešitve nasproti pride Denzel Washington kot Eli, osamljeni bojevnik, katerega edini smisel in cilj je skrb za poslednjo kopijo Svetega pisma. Razlog za krčevito obrambo knjige kajpak ne tiči v literarnih vzgibih, ampak - kot se kmalu razkrije - v zaščiti orožja. Vera je orožje, biblija je temelj religije v svetu, ki se molitve ne spominja več. Če imaš v lasti biblijo, lahko znova združiš ljudi in jim zavladaš. "Tako se je zgodilo tudi v preteklosti!" vzklikne Gary Oldman kot dežurni negativec in v filmu en redkih starejših ljudi, ki se še spomnijo sveta pred uničenjem. (Pozabimo na čudaško dejstvo, da naj bi bila celotna religija v kakšnih 30 letih zaradi popolnega uničenja vseh izvodov Svetega pisma popolnoma izbrisana iz zavesti ljudi.) Postapokaliptični svet v Knjigi odrešitve resnično potrebuje združitev, smisel, upanje. Tega se zaveda tudi Eli, ki je malodane hitrejši od naboja in močnejši od vsake skupine roparjev. Ga je vera navdihnila z nadnaravnimi močmi? Kljub temu se Eli vse prevečkrat zateka k miselnosti "cilj opravičuje sredstva" in ko se ta miselnost začne krhati (oz. ko začne naš filmski junak malce bolj spoštovati načela Svetega pisma), se zgodba prevesi v drugo polovico in kljub obveznemu končnemu preobratu (ali pa tudi zaradi tega) slalomira le še med kopico klišeji. Ti sicer ob dobrih akcijskih prizorih še vedno poskrbijo za dokaj kvaliteten celovečerec, ki ga iz povprečja dvigujeta glavna igralca in konsistentna zaprašena vizualna podoba. Zanimivo je, da se v stranskih vlogah pojavita karakterna igralca in znani imeni za sladokusce (Michael Gambon in Malcolm McDowell), ki sta tam očitno samo zato, da filmu dvigujeta kredibilnost in prepoznavnost - povesta nekaj vrstic in poskrbita za bolj zanimivo odjavno špico. Še ena zanimivost: negativce lahko v filmu prepoznate po uničenih zobeh; vsi ostali so očitno odkrili skrivno zalogo zobne paste in krtačk, ki so preživele apokalipso. Knjiga odrešitve bo poskrbela za solidno zabavo z vsemi običajnimi hollywoodskimi prijemi, pašo za oči in mogoče tudi za kakšen razmislek o prihodnosti, veri, civilizaciji in obstoju človeškosti. Ljubitelji postapokaliptičnih zgodb bodo bržkone zadovoljni, a ne pričakujte presežka filmske sezone.