King Kong star 77 let

V filmu, ki je bil deležen dobrih kritik, so igrali Fay Wray, Robert Armstrong in Bruce Cabot. King Konga, ki so ga računalniško obarvali, odlikuje stop-motion animacija in glasbena podlaga.

Pred izidom filma je bila tradicija džungelskih filmov že dobro razvita. Gledalec je v filmih sledil pripovedi, podobni poročanju raziskovalcev in znanstvenikov iz džungelskih odprav. Iskanje pošasti v gozdni podrasti je bil glavni čar teh filmov, preobračanje in zanikanje znanstvenih izsledkov pa je pripomoglo k večni priljubljenosti tega žanra.

Zgodovina džungelskih filmov se je začela leta 1913 s filmom Beasts in the Jungle, leta 1918 je Elmo Lincoln igral v Tarzanu (Tarzan of the Apes), leta 1925 pa se je s posebnimi učinki v filmsko zgodovino zapisal film The Lost World. Ekipa za posebne učinke pod vodstvom Willisa O'Briena je kasneje opremila tudi King Konga.

Štirje različni modeli Marcel Delgado je naredil model 5,5 metra (18 čevljev) visoke gorile v merilu en inč – en čevelj. V filmu so igrali dva aluminijasta modela z lateksom in zajčjim krznom, en malo večji model za newyorške scene in en majhen svinčen model s krznom za sceno na Empire State Buildingu. Kongova gumijasta koža se je na obrazu zaradi studijskih luči hitro presušila, zato so jo morali velikokrat zamenjati. Za Kongovo rjovenje so uporabili zvoke levjega rjovenja.

Film, ki so ga snemali osem mesecev, je bil v končni različici dolg sto minut, prvič pa so ga prikazali 2. marca 1933 v Radio City Music Hallu v New Yorku. V prvih štirih dneh so razprodali vseh deset predstav na dan – največ za katerikoli dogodek v zaprtem prostoru. Film je v štirih dneh zaslužil skoraj 90 tisoč dolarjev. Film pa je svetovno premiero doživel 23. marca 1933 v Hollywoodu, drugod po svetu pa so ga pričeli prikazovati 10. aprila.

Revija Variety je takrat ocenila, da film gledalcem nudi bogato izkušnjo, če le zmorejo odmisliti to, da je King Kong v bistvu stroj. New York Times pa je film označil za očarljivo pustolovščino. Tedanja Nemčija je zaradi domnevne sovražnosti do "arijske ženskosti " film prepovedala.

Eden izmed 50 najpomembnejših ameriških filmov

Film ni prejel nobenih nominacij za oskarje – kategorijo za posebne učinke so namreč uvedli šele leta 1995. Leta 1975 so film King Kong razglasili za enega izmed 50 najpomembnejših ameriških filmov, leta 1991 pa so film označili za "kulturno, zgodovinsko in estetsko pomemben" filmski dosežek in je zato shranjen v nacionalnem filmskem registru ZDA. Leta 1998 je Ameriški filmski inštitut film uvrstil na 43. mesto na seznamu sto največjih filmov vseh časov.

King Konga so ponovno prikazali leta 1938, takrat so izrezali nekaj krvoločnih prizorov in prizor, kjer Kong odmika Annino obleko in ovohava svoje prste. Gledalcem so film prikazali tudi v letih 1942, 1946, 1952 in 1956 – vsakokrat je prinesel dober zaslužek. Leta 1956 so spet vključili izrezane prizore, razen prizora z Annino obleko.