SiolNET. Trendi Film in TV
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hitchcock, Garbo, Burton … filmske legende brez (tekmovalnega) oskarja

2

termometer

Ste razočarani, ker vaša najljubša režiser in igralec znova nista nominirana za oskarja? Potolaži vas lahko dejstvo, da zlatega kipca nikoli niso prejeli številni znameniti filmski ustvarjalci.

Vsi delamo napake, tudi Ameriška filmska akademija. Kako drugače razložiti podatek, da oskarja iz takšnega ali drugačnega razloga nikoli niso prejeli nekateri največji mojstri filmske obrti, kot so Alfred Hitchcock, Frederico Fellini, Robert Altman, Cary Grant in Judy Garland. Nekaterim se je poskušala Akademija oddolžiti s tem, da jim je podelila častnega oskarja, pri drugih je bilo za kaj takega že prepozno, saj so vmes umrli, nekateri pa lahko še vedno računajo na to, da bodo na večer podelitve slišali svoje ime. Kdo so torej največji "poraženci" v 83-letni zgodovini podelitve zlatih kipcev?

Mojstri režije brez oskarja

Oskarja za režijo sta že prejela Kevin Costner in Mel Gibson, medtem ko ta čast nikoli ni doletela – verjeli ali ne – Alfreda Hitchcocka, morda najznamenitejšega režiserja vseh časov, ki je v življenju posnel več kot 50 filmov, katerih večina velja za klasike, ki zasedajo vrhove lestvic najboljših filmov. Veliki Hitch, kot so ga klicali Američani, je bil v svoji 50-letni karieri za režijo nominiran petkrat (za filme Rebecca, Rešilni čoln, Uročena, Dvoriščno okno in Psiho) in čeprav je Rebecca leta 1941 prejela oskarja za najboljši film, se je z nagrado okitil producent David O. Selznick, režiser zmagovalnega filma pa je ostal praznih rok. Akademija je napako poskušala popraviti, ko je "mojstru suspenza", ki je veljal za precej zahtevnega režiserja, leta 1968 podelila častno nagrado Irvinga G. Thalberga – najvišje priznanje, ki ga podeljujejo uglednim producentom za njihov prispevek k filmski umetnosti –, za katero se je Hitch zahvalil s preprostim "hvala". Kljub tej nagradi madež ostaja.

Stanley Kubrick je oskarja sicer prejel, toda ne za režijo, kot bi utegnili pomisliti – prejel ga je za najboljše vizualne učinke, ki so krasili (in jo še vedno) njegovo znanstvenofantastično mojstrovino 2001: Vesoljska odiseja. Za režijo je bil nominiran štirikrat – za Dr. Strangelova, Vesoljsko odisejo, Peklensko pomarančo in nazadnje za zgodovinsko ekstravaganco Barry Lyndon. Noben od njegovih filmov nikoli ni prejel oskarja za najboljši film, Akademija pa Kubricka, ki je leta 1998 po koncu dolgotrajnega snemanja Široko zaprtih oči umrl, nikoli ni počastila s častnim oskarjem.

Častnega oskarja pa je malo pred smrtjo leta 2006 prejel Robert Altman, ki je bil za režijo, enako kot Hitchcock, nominiran petkrat – za režijo filmov M.A.S.H., Nashville, Igralec, Kratke zgodbe in nazadnje za režijo Gosford Parka.

Ne samo, da Sergio Leone, režiser znamenitih špageti vesternov, nikoli ni prejel oskarja – zanj celo nikoli ni bil nominiran! Njegove mojstrovine Za prgišče dolarjev, Dober, grd, hudoben, Bilo je nekoč na Divjem zahodu in Bilo je nekoč v Ameriki kljub temu ostajajo filmske klasike.

Med znamenite režiserje, ki v svoji kategoriji nikoli niso prejeli oskarja, lahko uvrstimo tudi Sidneyja Lumeta (štiri nominacije), Akiro Kurosawo (ena nominacija), Federica Fellinija (štiri nominacije), Kinga Vidorja (pet nominacij), Howarda Hawksa (ena nominacija), Orsona Wellesa, ki je za Državljana Kanea prejel oskarja za scenarij, ne pa tudi za režijo, in še bi lahko naštevali. Režiserji, kot sta Tim Burton in Spike Lee, ki nikoli nista bila nominirana, ter Ridley Scott, ki je bil nominiran trikrat – za Thelmo in Louise, Gladiatorja ter Sestreljenega črnega jastreba –, pa lahko na oskarja še računajo. Dokaz za to je Martin Scorsese, ki ga je Akademija vrsto let ignorirala, nato pa mu leta 2007 vendarle podelila oskarja za režijo Dvojne igre. Bolje pozno kot nikoli.

Igralske legende, ki so ostale praznih rok

Neslavni rekorder po številu neuspelih nominacij je 79-letni igralec Peter O'Toole, ki je bil v svoji dolgoletni karieri nominiran kar osemkrat – prvič leta 1963 za naslovno vlogo v s sedmimi oskarji nagrajeni klasiki Davida Leana Lawrence Arabski in nazadnje leta 2007 za vlogo v filmu Venera –, vse nominacije pa so bile v kategoriji najboljšega glavnega igralca. Akademija mu je leta 2007, potem ko je zbral že sedem nominacij, podelila častnega oskarja, ki ga je modrooki igralec irskega rodu sprva želel zavrniti – Akademiji je poslal pismo, v katerem je pojasnil, da je "še vedno v igri" in da želi prejeti oskarja na običajen način. Otroci so ga prepričali, da je nagrado vendarle sprejel.

O'Toolu je po številu neuspelih nominacij tesno za petami Richard Burton – valižanski igralec, znan po turbulentnem razmerju z lani umrlo prejemnico oskarja Elizabeth Taylor –, je bil za igralske dosežke nagrajen z vsemi najpomembnejšimi nagradami (bafta, zlati globus, toni), izjema je oskar – zanj je bil nominiran sedemkrat (šestkrat za glavno vlogo in enkrat za stransko), a zlatega kipca ni prejel nikoli.

Oskarja nikoli ni prejel niti Cary Grant – legendarni hollywoodski igralec, ki je v karieri posnel več kot 70 filmov, znan pa je predvsem po vlogah v romantičnih komedijah (Zgodba iz Filadelfije) in trilerjih Alfreda Hitchcocka, kot so Ujeti tatu, Razvpita in Sever-severozahod. Očitno se ga je pri oskarjih držalo Hitchcockovo prekletstvo – nominiran je bil dvakrat, oskarja pa je prejel šele leta 1970. Častnega, seveda.

Brez oskarja je ostal tudi James Dean, ki je posnel samo tri filme, preden je pri 24 umrl v prometni nesreči. Vloga v filmu Upornik brez razloga ga je v hipu izstrelila med zvezde, zatem pa je zaigral še v filmih Vzhodno od raja in Velikan ter bil za obe vlogi dve leti zapored (1956 in 1957) posthumno nominiran v kategoriji najboljšega igralca.

Po pet nominacij sta zbrala tudi igralca Arthur Kennedy in Albert Finney ter oba ostala praznih rok. Omenimo še znamenitega Steva McQueena, ki je bil neuspešno nominiran samo enkrat, in od novejših Harrisona Forda, ki je do leta 1989 zaigral v šestih od desetih najdonosnejših filmov (trilogiji Vojna zvezd in Indiana Jones), nominiran pa je bil samo enkrat – za glavno vlogo v filmu Priča avstralskega režiserja Petra Wira, ki ob štirih nominacijah prav tako še ni prejel oskarja.

Spregledane hollywoodske dive

Med igralkami sta dve, ki sta po številu neuspelih nominacij izenačeni: Deborah Kerr in Thelma Ritter sta obe prejeli po šest nominacij. Škotinja Kerrova, ki se je boste spomnili po strastnem poljubu z Burtom Lancestrom na plaži v klasiki Od tod do večnosti iz leta 1954 (prva njena nominacija), je bila vsakič nominirana za glavno vlogo, Akademija pa ji je 40 let pozneje podelila častnega oskarja.

Čeprav je Greto Garbo Ameriški filmski inštitut imenoval za peto najboljšo igralko vseh časov – za Katharine Hepburn, Bette Davis, Audrey Hepburn in Ingrid Bergman –, je Garbova edina od naštete peterice, ki nikoli ni prejela tekmovalnega oskarja. Ena redkih igralk, ki je uspešno prestala tranzicijo iz nemih filmov v zvočne, je bila zanj v kategoriji glavne vloge nominirana štirikrat (leta 1930 kar dvakrat – za Romanco in Anno Christie), častnega oskarja pa ji je Akademija podelila leta 1955. Od leta 1941 ji rednega oskarja tudi ni mogla podeliti, saj je znamenita hollywoodska diva leta 1941, potem ko je posnela 27 filmov, kariero iz neznanih razlogov za vedno končala. Prav tako se ni udeležila podelitve leta 1955.

Še slabše jo je odnesla legenda podobnega kova Mealene Dietrich, ki je bila nominirana samo enkrat – leta 1930 za vlogo v filmu Moroko –, v nasprotju z Garbova pa nikoli ni prejela častnega oskarja.

V karieri, ki se razteza čez štiri desetletja, je bila Judy Garland nominirana dvakrat – za glavno vlogo v Zvezda je rojena in za stransko vlogo v Sojenju v Nürnbergu (kjer je zaigrala z Marlene Dietrich) –, edinega oskarja pa je prejela pri rosnih osemnajstih, in sicer posebnega za njene dosežke kot mladinska igralka.

Od legendarnih filmskih igralk, ki nikoli niso prejele oskarja, omenimo še Barbaro Stanwyck (štiri nominacije) in Marilyn Monroe, ki je prejela tri zlate globuse, za oskarja pa ni bila nominirana nikoli.

Med še dejavnimi igralkami izstopa Juliane Moore, ki je bila nominirana štirikrat – za stranski vlogi v Vročih nočeh in Urah do večnosti ter za glavni vlogi v Konec afere in Daleč od nebes –, a kipca še ni prejela. Še več nominacij je v zadnjih 30 letih zbrala Glenn Close. Po petih neuspelih je letos nominirana že šestič – za glavno vlogo v filmu Albert Knobs, v katerem igra Irko v 19. stoletju, ki se pretvarja, da je moški, da bi lahko delala kot butler.

Ji bo letos vendarle uspelo ali bo tudi tokrat ostala praznih rok in se tako pridružila Deborah Kerr in Thelmi Ritter? V obeh primerih se bo znašla v znameniti druščini. Saj veste – pomembno je sodelovati, ne zmagati.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin