Grozljiva privlačnost zombijev

Dobrodošli v deželi zombijev (Zombieland, 2009) kljub hodečim mrtvecem, ki jih mamijo le topli človeški možgani, pravzaprav ni film, ki bi nam pognal strah v kosti, ampak je zelo komična grozljivka. V njem spremljamo študenta, ki skuša preživeti v deželi zombijev, saj je virus večino ljudi spremenil v lačne in nič kaj mrtve mrliče. Na svoji poti sreča brezkompromisnega Tallahasseeja, kasneje pa se jima pridružita še premeteni sestri, ki sprva izkoristita njuno naivnost. Zabavno posneta komedija resda ne bo zadovoljila tistih ljubiteljev žanra, ki si želijo strahu in groze, a film je vseeno prijetna popestritev za ljubitelje malce bolj črnega humorja. Med drugim.

Zombieland je sicer čez lužo zaslužil več kot 75 milijonov dolarjev, kar je največji izkupiček zombijevskega filma doslej. Iz podobne zmesi črnega humorja in zombijev je črpal tudi predhodnik Zombielanda, priljubljeni britanski film Shaun of the Dead, svoj pečat so letos pustili tudi Norvežani z naci zombiji v Dead Snow (2009), vsem pa je za zgled služil kultni Braindead (1992) Petra Jacksona. Samo v zaključnem delu filma so porabili kar 300 litrov umetne krvi, še več pa je referenc na film, ki jih je še dandanes moč opaziti v mnogih grozljivkah.

Filmi z zombiji so v novem stoletju znova bolj prisotni med filmsko ponudbo. Britanski režiser Danny Boyle, ki je letos za film Revni milijonar (Slumdog Millionaire) snel oskarja, je leta 2002 presenetil z apokaliptičnim 28 dni pozneje (28 Days Later), ki je leta 2007 (z drugim režiserjem in igralci) dobil še nadaljevanje 28 tednov pozneje (28 Weeks Later). Španci so istega leta s klavstrofobično grozljivko Snemaj! (Rec!) navdušili tudi Hollywood, ki je po hitrem postopku poskrbel za nadaljevanje z naslovom Karantena (Quarantene, 2008) z Jennifer Carpenter v glavni vlogi, v izvirni domovini zgodbe pa so oktobra že začeli s predvajanjem nadaljevanja.

Z zombiji je dobro seznanjena tudi po računalniški igrici posneta hollywoodska franšiza Nevidno zlo (Resident Evil), v katerem svoje sposobnosti ubijanja živih mrtvecev (med drugim) razkazuje Milla Jovovich. Med novejšimi zombijevskimi filmi velja omeniti tudi kanadski Pontypool (2008), ki se ob srhljivem ozračju dotakne problematike jezika. Prav tako netipični (in prav tako manj znani) zombi film je Deadgirl (2008), nenazadnje pa s krvoločnimi hodečimi mrtvaki poskrbi tudi Robert Rodriguez v Planetu terorja (Planet Terror, 2007).

Letos je premiero doživel tudi najnovejši zombi film očeta tega žanra Georgea A. Romera, Survival of the Dead. Romero, ki je s telefonskim klicem pozdravil tudi premierno slovensko zombi parado na letošnjem ljutomerskem Grossmannovem festivalu, je leta 1968 posnel prvi zelo opazni zombi film Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead). Zanimivo je, da besede zombi v filmu pravzaprav nikoli ne uporabijo, a Romero je vseeno sinonim za zombijevski žanr, sloves pa je utrdil še z Zoro živih mrtvecev (Dawn of the Dead, 1978) in Dnevom živih mrtvecev (Day of the Dead, 1985).

V zadnjih letih je "oče zombijev" posnel še tri nove filme, Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead, 2005), Dnevnik živih mrtvecev (Diary of the Dead (2007) in prej omenjeni Preživetje živih mrtvecev (Survival of the Dead, 2009). Romerovi novi izdelki sicer niso tako hvaljeni kot njegova prva trilogija, a njegov pečat na zgodbah, ki se ne vrtijo le okoli groze in gravža, ampak se dotikajo tudi metaforike s sodobno družbo, ostaja.

Zombiji so se na velikem platnu kajpak pojavili že pred Romerom. V filmu White Zombie iz leta 1932 je tako na primer legendarni Bela Lugosi upodobil mojstra vuduja, ki ljudi spreminja v zombije in jih s tem nadzira. "Pravila" žanra so se z Romerovim pristopom malce spremenila, še kasneje so počasne, a kljub temu nenasitne in neznosno prevladujoče zombije občasno nadomestili hitri in še močnejši hodeči mrtveci, žanr je prav tako naravnost idealen za različne parodije, romanca z zombiji pa gre naprej. Žanr ima nedvomno zelo specifične karakteristike in še bolj zvesto občinstvo, zato mu zagotovo tudi v prihodnosti ne bo hudega, pa če bo v milosti ali nemilosti hollywoodskih šefov.