Torek, 24. 11. 2009, 21.40
6 let, 6 mesecev
Filmski gledalci so začutili lakoto po krvi
Vampirji so od nekdaj burili domišljijo in se v filmskem svetu sprehajali med romantiko in grozo. V dobi, ko uspehov lačni Hollywood sloni na dobičkih visokoproračunskih franšiz in večno hvaležnega najstniškega občinstva, je svoje pravo mesto našla tudi saga pisateljice Stephenie Meyer. Njene knjige Somrak, Nova luna, Mrk in Jutranja zarja, ki so izšle tudi v slovenskem prevodu, so navdušile bralce, nesluten uspeh pa je prinesla ekranizacija romanov. Bledolični skoraj najstniki ter nežna romantična zgodba iz srednje šole, ki jo preveva duh starodavnosti in prepovedane ljubezni, so očarali mladostnike po svetu in izstrelili glavne igralce s sramežljivo Kirsten Stewart in "jamesdeanovskim" Robertom Pattinsonom na čelu na nebo najbolj zaželenih zvezd.
Bi lahko uspeh Somraka sploh lahko kdo predvidel? Zgodba s tipičnim ljubezenskim zapletom med vase zaprto občutljivo srednješolko in skrivnostnim, temačnim novim prišlekom v mestu, je s komponento nadnaravnosti dobila tisto piko na i, ki je mlado občinstvo po vsem svetu očarala do neslutenih meja in vampirje postavila na čelo najbolj vročih popkulturnih trendov dandanes.
Dve leti pred Intervjujem z vampirjem je vampirski film režiral tudi sloviti Francis Ford Coppola, ki je na veliko platno prelil svojo vizijo Drakule (1992) Brama Stokerja. Dobre ocene je dobil tudi celovečerec Od mraka do zore (From Dusk Till Dawn, 1996) Roberta Rodrigueza. V 90. letih se je z vampirji spopadal še Wesley Snipes v vlogi Bladea (1998), mojster grozljivega žanra John Carpenter pa je v boj s krvosesi poslal Jamesa Woodsa (Vampires, 1998). Omeniti velja tudi Izgubljene fante (The Lost Boys, 1987) Joela Schumacherja, medtem ko je film o Buffy, izganjalki vampirjev (Buffy the Vampire Slayer, 1992), večji uspeh doživel v obliki televizijske serije (1997) s Sarah Michelle Gellar v glavni vlogi.
Manj uspešno se skuša valu vampirjev prek televizorjev pridružiti precej neizvirna najstniška serija The Vampire Diaries (2009), ki pa kritike v nasprotju s Pravo krvjo pušča povsem hladne.
Fenomen popularnosti vampirskih filmov je v novem stoletju pomagala kovati privlačna vampirka Selene (Kate Beckinsale) v filmih Podzemlje (Underworld, 2003) in Podzemlje: Evolucija (Underworld: Evolution, 2006), prelestna Kate pa se je z vampirji spopadala tudi v precej povprečnem Van Helsingu (2004). Dokaj neopazno se je mimo kino dvoran sprehodil po stripu posnet film z Joshom Hartnettom 30 Days of Night (2007), Švedi pa so očarali z nenavadno Vampirsko ljubeznijo (Lat den rätte komma in, 2008), ki smo si jo lahko pri nas ogledali tudi na lanskem LIFFe in kasneje v ljubljanskem Kinodvoru. Pravice za ameriški rimejk so kakopak že odkupljene.
Vampirji še nikoli niso bili tako priljubljeni pri "mainstream" občinstvu. Saga Somrak seveda ni primerna za vse in vampirji Stephenie Meyer imajo kar nekaj samosvojih pogledov na značilnosti krvosesov, a fenomen je vseeno brez dvoma presegel osnovno najstniško občinstvo. Bolj zahtevni gledalci pa bodo poleg nekaterih v tem prispevku že omenjenih naslovov raje posegli po kultnem filmu Nosferatu (1928), Draculi (1931) z legendarnim Belo Lugosijem, po Vampirjevi senci (Shadow of a Vampire, 2000) z Willem Dafoejem v vlogi Maxa Schrecka (ta je upodobil Grafa Orloka v Nosferatuju) ali Plesu vampirjev (Dance of the Vampires, 1967) Romana Polanskega. Naslovov v skoraj 90-letni zgodovini filmskih vampirjev ni malo ...