Filmski gledalci so začutili lakoto po krvi

Vampirji so od nekdaj burili domišljijo in se v filmskem svetu sprehajali med romantiko in grozo. V dobi, ko uspehov lačni Hollywood sloni na dobičkih visokoproračunskih franšiz in večno hvaležnega najstniškega občinstva, je svoje pravo mesto našla tudi saga pisateljice Stephenie Meyer. Njene knjige Somrak, Nova luna, Mrk in Jutranja zarja, ki so izšle tudi v slovenskem prevodu, so navdušile bralce, nesluten uspeh pa je prinesla ekranizacija romanov. Bledolični skoraj najstniki ter nežna romantična zgodba iz srednje šole, ki jo preveva duh starodavnosti in prepovedane ljubezni, so očarali mladostnike po svetu in izstrelili glavne igralce s sramežljivo Kirsten Stewart in "jamesdeanovskim" Robertom Pattinsonom na čelu na nebo najbolj zaželenih zvezd.

Bi lahko uspeh Somraka sploh lahko kdo predvidel? Zgodba s tipičnim ljubezenskim zapletom med vase zaprto občutljivo srednješolko in skrivnostnim, temačnim novim prišlekom v mestu, je s komponento nadnaravnosti dobila tisto piko na i, ki je mlado občinstvo po vsem svetu očarala do neslutenih meja in vampirje postavila na čelo najbolj vročih popkulturnih trendov dandanes.

Stephenie Meyer s prestola pregnala Anne Rice? Vse od mističnih zgodb kraljice vampirske literature Anne Rice krvosesi niso privlačili tako širokega spektra gledalcev in bralcev. Riceova je spisala kopico knjižnih del o vampirjih, ki so služili tudi kot predloga za filme. Najbolj uspešen med njimi je bil Intervju z vampirjem (1994), ki je v klubu dolgih podočnikov združil temačnega Toma Cruisa in melanholičnega Brada Pitta. Uspeh seveda ni izostal.

Dve leti pred Intervjujem z vampirjem je vampirski film režiral tudi sloviti Francis Ford Coppola, ki je na veliko platno prelil svojo vizijo Drakule (1992) Brama Stokerja. Dobre ocene je dobil tudi celovečerec Od mraka do zore (From Dusk Till Dawn, 1996) Roberta Rodrigueza. V 90. letih se je z vampirji spopadal še Wesley Snipes v vlogi Bladea (1998), mojster grozljivega žanra John Carpenter pa je v boj s krvosesi poslal Jamesa Woodsa (Vampires, 1998). Omeniti velja tudi Izgubljene fante (The Lost Boys, 1987) Joela Schumacherja, medtem ko je film o Buffy, izganjalki vampirjev (Buffy the Vampire Slayer, 1992), večji uspeh doživel v obliki televizijske serije (1997) s Sarah Michelle Gellar v glavni vlogi.

Na malih ekranih kraljuje Prava kri Na malih ekranih je skupaj z na novo cvetočim trendom vampirjev veliko gledalcev pritegnila "vampirska nadaljevanka za odrasle" Prava kri (True Blooda, 2008), ki s trenutno aktualno tretjo sezono ruši rekorde gledanosti. V z emmyjem in zlatim globusom nagrajeni seriji, posneti po romanih Charlaine Harris, glavno vlogo telepatske natakarice igra oskarjevka Anna Paquin, največji zvezdniški vzpon pa je po zaslugi vloge vampirja bržkone dosegel negativec Alexander Skarsgaard.

Manj uspešno se skuša valu vampirjev prek televizorjev pridružiti precej neizvirna najstniška serija The Vampire Diaries (2009), ki pa kritike v nasprotju s Pravo krvjo pušča povsem hladne.

Fenomen popularnosti vampirskih filmov je v novem stoletju pomagala kovati privlačna vampirka Selene (Kate Beckinsale) v filmih Podzemlje (Underworld, 2003) in Podzemlje: Evolucija (Underworld: Evolution, 2006), prelestna Kate pa se je z vampirji spopadala tudi v precej povprečnem Van Helsingu (2004). Dokaj neopazno se je mimo kino dvoran sprehodil po stripu posnet film z Joshom Hartnettom 30 Days of Night (2007), Švedi pa so očarali z nenavadno Vampirsko ljubeznijo (Lat den rätte komma in, 2008), ki smo si jo lahko pri nas ogledali tudi na lanskem LIFFe in kasneje v ljubljanskem Kinodvoru. Pravice za ameriški rimejk so kakopak že odkupljene.

Vampirji bodo vladali tudi prihodnje leto Poleg omenjene predelave, ki bo nosila naslov Let Me In, lahko prihodnje leto v kinih pričakujemo še nekaj raznovrstnih vampirskih filmov: vampirjado Daybreakers z Willem Dafoem in Ethanom Hawkom v glavnih vlogah, po stripovski podlagi posnetega Duhovnika (Priest) s Paulom Bettanyjem in Camom Gigandetom, leta 2011 naj bi bil končan film Vamps scenaristke filma Nimaš pojma (Clueless) Amy Heckerling, nenazadnje pa bodo že prihodnje leto na svoj račun znova prišli oboževalci sage Somrak, saj bo konec junija premiero doživel še tretji del, Mrk, medtem ko tudi snemanje četrega dela ni več daleč. Glede na gromozanski uspeh, ki ga te dni v kinih po svetu beleži Mlada luna, bodo tudi nadaljevanja bržkone izpolnila finančna pričakovanja.

Vampirji še nikoli niso bili tako priljubljeni pri "mainstream" občinstvu. Saga Somrak seveda ni primerna za vse in vampirji Stephenie Meyer imajo kar nekaj samosvojih pogledov na značilnosti krvosesov, a fenomen je vseeno brez dvoma presegel osnovno najstniško občinstvo. Bolj zahtevni gledalci pa bodo poleg nekaterih v tem prispevku že omenjenih naslovov raje posegli po kultnem filmu Nosferatu (1928), Draculi (1931) z legendarnim Belo Lugosijem, po Vampirjevi senci (Shadow of a Vampire, 2000) z Willem Dafoejem v vlogi Maxa Schrecka (ta je upodobil Grafa Orloka v Nosferatuju) ali Plesu vampirjev (Dance of the Vampires, 1967) Romana Polanskega. Naslovov v skoraj 90-letni zgodovini filmskih vampirjev ni malo ...