Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
29. 11. 2007,
20.55

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 29. 11. 2007, 20.55

8 let

Ekološko ozaveščen Amazonas Film Festival

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Morda veste, da je Manaus mesto, v katerem je vzniknil stripovski junak Mr. No Sergia Bonellija, zagotovo pa ne veste, da v njem živi tudi Rambo.

Njegovo pravo ime sicer ni Sylvester Stallone, ampak Aldenir Coti in nekako bolj naravno je, da (anti)junak vietnamske vojne živi v amazonskem pragozdu kot pa na Beverly Hillsu.

Lokalni Rambo je bil tudi glavna zvezda svečane podelitve nagrad 4. Amazonas Film Festivala, ki je v Manausu potekal od 9. do 15. novembra. Na odru mestne opere Teatro Amazonas, kjer se je odvila zaključna slovesnost, se je Aldenir pojavil v razpoznavni uniformi Ramba: črni srajci, vojaških hlačah in črnih škornjih z rdečim trakom na glavi, ni pa pozabil niti na veliki nož in še večjo bazuko prek ramena.

Razlog, da se je vzpel na oder, je bil film A incrivel historia de coti: Rambo do Sao Jorge (Cotijeva neverjetna zgodba: Rambo iz Sao Jorgea), ki je zmagal v dveh kategorijah, nemenjenih kratkemu digitalnemu filmu (prejel je nagrado občinstva in žirije). Film seveda govori o Aldeniru, ki je v resničnem življenju lokalni kovač in prava okoliška zvezda, vse življenje pa sanja o igranju v akcijskih filmih, pri čemer si je za vzor vzel že omenjenega hollywoodskega zvezdnika. Medtem ko je občinstvo z vzkliki in aplavzom pozdravilo slikovito lokalno zvezdo, je Rambo zaradi navala čustev komajda izustil svoj kratki govor. Tudi največji junaki jokajo in tudi Rambo je končno spustil solzo ...

Velika nagrada žirije za francosko-belgijske Zvoke peska

Žirija je pod taktirko slavnega Johna Boormana veliko nagrado podelila francosko-belgijskem filmu Si le vent se leve (Zvoki peska) v režiji Marion Hansel in produkciji Čedomirja Kolarja, ki je nagrado sprejel tudi osebno. Sredi amazonskega sveta je bilo precej nenavadno gledati film o siromašni afriški družini pastirjev, ki v puščavi išče vodo in dobesedno izpareva na razbeljenem pesku. Naporen, a zelo dober film, nas na sočuten in krut način seznani z mikrokozmosom, ki nam je tako blizu, a vendar tako daleč. V njem so elementarne potrebe kot so voda, hrana, dom, medtem ko je človeško življenje le vsakodnevna potrošna roba v borbi za golo preživetje.

Nagrado žirije so zasluženo podelili filmu Voleurs de chevaux (Tatovi konjev) Belgijca Miche Walda in filmu Zbiranje Kitajca Fenga Xionganga, čeprav je slednji pustil boljši vtis. Na festivalu so podelili še nekaj nagrad, med katerimi velja izpostaviti tisto za najboljši dokumentarec, ki je pripadla zanimivemu francoskemu filmu Jaglavak - Princ insektov, ki govori o neobičajni simbiozi človeka in velikega insekta v severnem Kamerunu, ki se borijo prot skupnemu sovražniku - termitom.

Festival, posvečen ohranitvi amazonskega pragozda

Organizatorji filmskega festivala Amazonas, ki je posvečen ohranitvi amazonskega pragozda in dvigu zavesti o globalnih ekoloških in podnebnih problemih, so se izkazali kot izjemni gostitelji. Gostje so se imeli priložnost spoznati z delom zelo bogatega okoliša Amazonke v obliki nepozabnih izletov, npr. v osrčje Amazonke, ob sotočje rek Rio Negro in Rio Solimoes ter enodnevno bivanje v hotelu Ariau v pragozdu. Stik voda je zares impresiven, črna in rumena reka paralelno tečeta ena ob drugi, kar je svojevrstni naravni fenomen, obe pa tvorita veličastno Amazonko. Drugi izlet pa je bil še bolj atraktiven. Hotel Ariau je debesedno med krošnjami dreves v pragozdu; kompleks sestavlja osem večnadstopnih lesenih stolpov, ki jih povezuje šest kilometrov visečih poti, ki so od tal dvignjenje tudi do petnajst metrov, neposredno v stiku z naravo.

Gostje festivala so imeli priložnost spoznati okoliš iz prve roke, saj je sprehod skozi pragozd zares nepozaben, še posebej pa kopanje v topli Amazonki in srečanje iz oči v oči z roza delfini. Ti prekrasni in edinstveni sladkovodni sesalci so zelo družabna bitja, ki se radi družijo z ljudmi in se pustijo hraniti iz roke kot kaki hišni ljubljenčki. Tudi če niste filmofil, ekolog ali globalist, imate nešteto turističnih in avanturističnih razlogov da obiščete Amazonko in Manaus. Morda boste imeli srečo in naletite tudi na Ramba ...

Ne spreglejte