Deset najgrozljivejših filmskih dojenčkov

Dojenčki, še posebej tisti, ki nastopajo v grozljivkah, so odsev naših strahov in nikakor ne naše prefinjenosti in nedolžnosti. Kot so jih prikazali filmski ustvarjalci, so glasni, zaudarjajo in nekaterim občasno zadiši tudi človeško meso.

Nekateri so, seveda, slabši kot drugi. Tu je deset najbolj odurnih bitjec v filmski zgodovini.

10. Trainspotting – 1996 Trainspotting ni tradicionalna grozljivka, občasno le daje tak vtis. Črna komedija (na čase tudi tragična) o skupinici škotskih odvisnikov od heroina je ena od mojstrovin režiserja Dannyja Boyla. Eden najintenzivnejših prizorov v filmu je, ko Marka (Ewan McGregor) zaklenejo v njegovo otroško sobo, da bi se spopadel z odvisnostjo. Vrhunec nadvse neprijetnega prizora je Markova halucinacija, ko na stropu sobe zagleda plazečega se prijateljevega mrtvega dojenčka. Prizor resda ni resničen, je pa morda še najbolj moteč in moreč v celotnem filmu.

9. Tuljenje 3 (The Howling 3) – 1987 Zagotovo gre za eno najbolj čudaških grozljivk. Ta avstralski film o volkodlakih volkove zamenja za lokalno divjad, torej kenguruje. Ta odtrgan film svoj vrhunec doseže, ko ena od glavnih igralk v obliki krvoločnega kenguruja skoti novorojeno bitje, ki na prvi pogled deluje celo prisrčno. "Kengurodlak" se neposredno iz maternice preseli v njeno kengurujsko vrečo in tam počaka na začetek masakra med človeško raso.

8. Muha (The Fly) – 1986 Mojstrovina Davida Cronenberga je skoraj v celoti sestavljena iz zaporedja neprijetnih prizorov, zato si en prizor še posebej šteje v čast, da lahko izstopa. Ljubitelji filma zagotovo vedo, o katerem prizoru je beseda. Potem ko Veronica Quaife izve, da nosi otroka znanstvenika Setha Brundla (čigar DNK se v bizarni nezgodi združi z DNK muhe), doživi hude sanje. V nočni mori namreč rodi Brundlovega otroka, ki je dejansko velika sluzasta mušja ličinka. Prizor, ki gledalca še kako zaznamuje.

7. Hibrid (Splice) – (2009) Čeprav je genetsko ustvarjen mutant Dren dojenček le v prvem delu srhljivega filma režiserja Vincenza Natalija, ga človek zlahka ne pozabi. Dren je podgana, dinozaver in človek v enem, zmešan skupaj v DNK-jevskem mešalniku in zato, seveda, obsojen na propad. Končni izdelek je grozljiva mala stvar, ki je preklemansko hitra za tako mlado bitje in prekleto prepametna za nekaj brez rok. Ni čudno, da "to" pospešeno zraste v zver, katere apetit po človeku nikoli ne usahne.

6. Možgansko mrtev (Dead Alive aka Braindead) – 1992 Malo je tako nagnusnih filmov, kot so zgodnji nizkoproračunski izdelki avtorja Gospodarja prstanov in Hobita Petra Jacksona. Med njimi zagotovo prednjači Braindead in eden izmed likov v filmu, zombijevski dojenček, ki se pojavi v kar nekaj ključnih prizorih v filmu. Podoben bolj goblinu kot človeškemu bitju je ta živi mrtvak, dojenček, ki uživa v človeškem mesu, nadvse zabavna in nepozabna kreatura, ki svojim odraslim žrtvam z največjim apetitom razčesne betico in zaužije njihovo vsebino. Ne gre pa toliko za tragičen kot bizaren in celo hudomušen lik, saj ga Jackson predstavi v maniri likov iz risank Looney Tunes.

5. Grace – 2009 Grace je čudaški mali film o vzgoji mrtvorojenega dojenčka, ki po rojstvu oživi in ki namesto mleka želi sesati kri. Film sicer ne ponuja nobene logične razlage, zakaj je tako. Osredotoči se predvsem na nič kaj prijetna dejanja matere Madeline, ki v želji, da bo svojemu otroku, čeprav gre za demonsko seme, pomagala tudi prek trupel in mu omogočila brezskrbno življenje. Hja, otrok, ki obožuje kri, pa brezskrben???

4. Super dojenčki: Dojenčki geniji 2 (Superbabies: Baby Geniuses 2) – 2004 Vsakršna obravnava najbolj odurnih dojenčkov, upodobljenih v filmu, ne more mimo omembe tega čudnega filma. Eden najbolj prismuknjenih otroških (ja, otroških) filmov, v katerem se nesmrtni dojenčki bojujejo z na videz nesmrtnimi nacisti (Jon Voight v zagotovo najslabši vlogi svojega življenja), občinstvu ponudi več podob iz nočnih mor na minuto kot katerikoli grozljivi film. Film je poleg slabih posebnih učinkov in nadvse šibke zgodbe ter podob malih genijev, ki se ne starajo in so super močni, naravnost negledljiv.

3. Živo je! (It's Alive) – 1974 Največje presenečenje tega filma je šokantna količina simpatij, ki jih čutimo do dojenčka, ki se prehranjuje z ljudmi. Ta čudaško prisrčna in bizarno občutljiva grozljivka, ki jo je režiral Larry Cohen, priznava dejstvo, da imajo tudi kanibalski otročiči starše in da ti starši dobro skrbijo za svoje lačne potomce. John Ryan v naslovni vlogi žalujočega očeta je tako prizemljen in človeški, da občinstvo poleg gnusa občuti tudi njegovo globoko bolečino. Najpomembneje je, da ugotovimo, da mutantsko dete v svoji osnovi ni zlobno, tako (grozljivo) odreagira le, ko začuti strah. In ker ga je, tako kot vse novorojence, vedno strah, tudi število trupel neprestano narašča. Redek film o morilskem otroku, kjer boste, namesto da ga obsojate, z njim sočustvovali.

2. Rosemarijin otrok (Rosemary's Baby) – 1968 V filmu dejansko nikoli ne uzrete otroka, a to tudi ni treba. Vse, kar morate vedeti o njem, izveste z obraza igralke Mie Farrow, ko ga končno uzre in ugotovi, da gre za Satanovega potomca. Izraz na njenem obrazu je grandiozen klimaks grozljive mojstrovine Romana Polanskega. Potem ko gledalec skoraj ves čas skrbi za dobrobit Miinega lika in njenega nerojenega otroka, pa doživi šok, ko ugotovi, da njen otrok nikoli ni bil v nevarnosti in da bi gledalec dejansko moral skrbeti za vse druge. Kaj se zgodi z Rosemary, njenim novorojenim otrokom in kultom njegovih privržencev, film ne razkrije. Tudi ni treba. Čeprav tega otroka ne bomo nikoli uzrli, je že sama misel, da se po žilah tvojega lastnega otroka pretaka hudičevska kri, bolj grozljiva kot podoba tega otroka.

1. Eraserhead – 1977 Debata o eksaktni naravi surrealistične mojstrovine Davida Lyncha med filmofili najverjetneje nikoli ne bo potihnila. Se pa večina strinja v eni stvari. V filmu je namreč prikazan najgrotesknejši in najbolj vznemirljiv novorojenček v filmski zgodovini. Življenje Jacka Nancea v distopični prihodnosti, črno-beli nočni mori, je že samo po sebi moreče. Kakšno šele postane, ko njegovo dekle rodi otroka. No, ko rodi nekaj … S svojo preveliko, plazilcu podobno glavo, ter telescem, ovitim v umazano krpo, je nekaj, kar bi našli na radioaktivnem odpadu in ne v domu dveh ljubečih staršev. Kar je še huje, kriči. Nikoli ne neha kričati. Ko Jacka dekle zapusti, njegovo življenje postane še bolj surrealno in dokončno se mora soočiti z dejstvom, da je ta "to" njegov potomec. Eraserheadov nesmiseln in brezpripovedni stil bo večino gledalcev obnorel (v negativnem smislu, seveda). Zagotavljamo pa, da podobe otroka ne bodo zlahka pozabili.