Pocestnica, s humorjem po Ljubljani

Ljud, neformalna skupina ustvarjalcev, delujočih predvsem na področju uličnega gledališča, je po tem, ko je v preteklih štirih letih galerije "ready-made" odprla v Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Južni Koreji in v Mariboru, galerijo na prostem odprla tudi v Ljubljani. Pocestnica, vanjo vstopite na Trgu francoske revolucije, deluje vseh sedem dni v tednu, vse dni v letu, vstopnine ni, domače živali so zaželene, kajenje je dovoljeno, za vodene oglede, teh nikakor ne izpustite, je poskrbljeno.

Galerija na prostem, ki deluje na principu "ready-made", obstoječe v mestu postavlja v drug kontekst. V tem primeru v umetniškega, ali bolje v ustvarjalnega, s tem, ko na vsakodnevne elemente (po)gleda drugače. In sicer na način, da je mogoče prometni znak, kot na primer tistega pri Križankah, ki označuje peš cono, videti kot umetniško delo. Naslov je Mati samohranilka, avtor pa je slovenski umetnik, neobstoječi seveda, Jure Zankič. "Za njegovo delo je značilen preprost geometričen slog, motive pa črpa iz svojega življenja. Umetnik je namreč imel travmatično otroštvo, oče se je odselil, ko je bil star štiri leta, in ostala sta sama z mamo. Na tem delu pa upodablja sebe in mamo na sprehodu," Jaša Jenull, eden od Ljudovcev, ki je po galeriji na prostem popeljal prisotne, pojasni ozadje videnega.

Hiperrealistična freska Michelangela v Ljubljani

Sanje o raju je hiperrealistična freska Michelangela, to prav tako razstavljajo v Pocestnici. "Strokovnjaki še zdaj ne vedo, kako je bilo to narejeno. Ne vedo natančno, kakšne so perspektive, teksture … Včasih človek, ko jo dolgo gleda, dobi celo občutek, da se listje resnično giblje," pove Ljudovec, medtem ko ob pihanju vetra obiskovalci stremijo v krošnjo drevesa na Trgu francoske revolucije. Na poti po Pocestnici ne manjka niti interaktivnih performansov, sploh tistih, ki jih ustvarjajo potopni količki, preprečevalci parkiranja v središču mesta.

Maličevo delo na pločniku

V galeriji na prostem je tudi Malevičevo delo, v tem primeru ne gre za Črn kvadrat na beli podlagi, temveč za Siv kvadrat na sivi podlagi, tudi tako je mogoče videti asfalt pločnika, nam na luciden in humoren način pokažejo Ljudovci. Izpostaviti gre tudi delo Kožna bolezen umetniškega dvojca Vlaga in Čas. "Gre za močno umetniško delo, kritiko ljubljanskega urbanizma, ki se osredotoča predvsem na površine, fasade," Jenull pove ob razpokah na eni od stavb. Med 21 deli, ki si jih je mogoče ogledati v Pocestnici – vsa so opremljena, tako kot v galerijah, z umetnikovim imenom, naslovom in kratkim opisom –, je tudi Sodobni mislec avtorja Slavoja Žižka.

Odkup dela z neposrednimi učinki v mestnem prostoru

Pa tudi delo umetnika, znanega pod vzdevkom Rexi, ki se "navdihuje pri znanem italijanskem umetniku Pieru Manzoniju in njegovem delu Merda d'artista ter podaja sveže odgovore na osnovno Manzonijevo vprašanje o razmerju med umetniško produkcijo in potrošniško logiko vrednotenja eksponatov. Manzoni je namreč svoje iztrebke zapakiral v konzerve (torej skril pred pogledom javnosti) ter jih podal premožnim zbiralcem po ceni zlata. Rexi izbira diametralno nasprotni pristop, svoje stvaritve umešča v javni prostor, kjer so dostopni najširši javnosti. Izrazito dostopna pa je tudi cena, saj lahko ljubitelji umetnosti kupijo originalnega 'Rexija' že za nekaj evrov," je zapisano na gredici ob pasjem iztrebku. Pri tem pa ima, če se obiskovalec odloči za "odkup" tega dela, ulična intervencija lahko za mestne prostore tudi neposredne učinke, še pokažejo ustvarjalci.

Pocestnica kot karikiranje vsakdana

V primeru Pocestnice so Ljud, kot že večkrat pred tem, pokazali svoj občutek za aktualnost, humor, improvizacijo in interakcijo. Pocestnice, ki se v določenih primerih dokaj neposredno nanaša na zgodovino (vizualne) umetnosti, sicer ne gre razumeti kot parodijo umetnosti, temveč kot karikiranje vsakdana. Njen pomen je predvsem v tem, da v javni prostor vnaša luciden humor in načine, kako lahko na drugačen način pogledamo na vsakdanjik, se po znanih prostorih v mestu prepustimo domišljiji in improvizaciji, na tej poti pa tako presežemo samoumevnosti poznanega.

Vodeni ogledi

Vodenih ogledov pod Ljudovim okriljem se lahko udeležite tudi 15. junija ob 19. uri, na Muzejsko noč 21. junija ob 18. in 20. uri, v sklopu festivala uličnega gledališča Ane Desetnice pa 4. julija ob 17. in 20. uri. V galerijo, ki je v neprestanem nastajanju, pa lahko prispevate tudi s svojim izborom del.