Picaburek: fenomen ljubljanskih ulic #video

Picaburek je pogruntavščina 90. let prejšnjega stoletja. Spoj Zahoda in Vzhoda je pri nas precej priljubljen, še posebej kot nočna ulična prehrana, ki ima svoje mesto tudi v ljubljanskih kuharicah.

Picaburek je pogruntavščina 90. let prejšnjega stoletja. Spoj Zahoda in Vzhoda je pri nas precej priljubljen, še posebej kot nočna ulična prehrana, ki ima svoje mesto tudi v ljubljanskih kuharicah. Kot pravi Dino Murtezani, je ta hibridna jed nastala naključno, ko je leta 1997 slišal pogovor mladega para. Ona si je želela na pico, on na burek, Murtezani pa je tako kasneje naredil pucaburek.

Picaburek je pogruntavščina 90. let prejšnjega stoletja. Spoj Zahoda in Vzhoda je pri nas precej priljubljen, še posebej kot nočna ulična prehrana, ki ima svoje mesto tudi v ljubljanskih kuharicah. Kot pravi Dino Murtezani, je ta hibridna jed nastala naključno, ko je leta 1997 slišal pogovor mladega para. Ona si je želela na pico, on na burek, Murtezani pa je tako kasneje naredil pucaburek. Foto: Ana Kovač

Za avtorja picabureka velja Dino Murtezani. Zgodba o njegovih začetkih sega v leto 1997, ko se je sprehajal po Miklošičevi ulici v Ljubljani. Slišal je pogovor para, dekle si je želelo na pico, fant pa na burek, saj bi jima tako ostalo še za pijačo. Murtezani si je mislil, zakaj ne bi testa za burek napolnil z oblogo za pico.

In res, hibrid se je znašel v ponudbi njegove stojnice v ljubljanskem nakupovalnem središču, nato pa zaokrožil tudi po mestu in širše, pravi zgodba. Picaburek si je danes mogoče omisliti tudi na Hrvaškem in v Srbiji.   Raziskovalec Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in avtor knjige Burek?! za picaburek pravi, da ga v družbenem kontekstu lahko prebiramo kot spoj svetov, kultur in prostorov. Hibridne jedi sicer zgodovinsko gledano niso nič posebnega, so prej pravilo kot izjema. Raziskovalec Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in avtor knjige Burek?! za picaburek pravi, da ga v družbenem kontekstu lahko prebiramo kot spoj svetov, kultur in prostorov. Hibridne jedi sicer zgodovinsko gledano niso nič posebnega, so prej pravilo kot izjema. Foto: Ana Kovač

Murtezani, ki je s picaburekom poskrbel za dušni mir, si ni predstavljal, da bo ta hit nočnih ljubljanskih ulic. Ob situacijski razlagi avtor knjige Burek?! Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU pravi, da ga v družbenem kontekstu lahko prebiramo kot spoj svetov, kultur, prostorov. Poudari tudi, da se ob tem vedno pojavljajo tudi različne urbane legende, ki spremljajo določene pojavnosti. 

Vsekakor gre pri picabureku za prehranski sinkretizem. "V svoji knjigi zanj v šali pišem, da bi lahko bil grb Evropske unije, ker združuje novo in staro Evropo, Vzhod in Zahod," pravi sogovornik.

Ko se pojavijo hibridne jedi, dodaja, so te pogosto najprej deležne čudenja, ampak zgodovinsko gledano te niso nič posebnega, so prej pravilo kot izjema. "Samo stvar časa je, da jih v določenem okolju ponotranjijo ter vidijo kot nekaj vsakodnevnega in navadnega."

Med izkušnjami, ki jih v Ljubljani ponujajo na spletni strani mestne turistične organizacije, je omenjen tudi picaburek. Med izkušnjami, ki jih v Ljubljani ponujajo na spletni strani mestne turistične organizacije, je omenjen tudi picaburek. Foto: Ana Kovač

Burek v slovenskih ustih

"Burek se je v slovenskih ustih znašel v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so se v nekaterih tukajšnjih mestih z večjim številom priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije in vojakov pojavile prodajalne v rokah Albancev in Makedoncev," pravi dr. Burek, kot v javnosti pravijo Mlekužu.

[video: 67168 / ]

Ob mesnem in sirnem bureku se je v tem času pri nas kot referenca na bolj poznano jed v Sloveniji pojavila tudi njegova jabolčna izvedba. "Menim, da je šlo za poskus približanja bureka slovenskemu okusu, kar pa ni edini tovrstni primer. Pred nekaj leti je Žito dalo na trg kranjski burek, polnjen s koščki kranjske klobase, kislim zeljem in skuto. Vanj je zapičilo še slovensko zastavo. Pekarna Pečjak je na to odgovorila z burekom z nadevom prekmurske gibanice," na kulinarične udomačitve z močnimi simbolnimi pomeni pokaže Mlekuž. Obstaja pa tudi burek s salamo Poli, kar vse lahko razumemo kot oblike njegove kolonizacije.

Burek, kot v svojem delu tudi pokaže raziskovalec, je v našem prostoru postal simbol za marsikaj. "Najpogosteje metafora za 'čefurje', priseljence iz republik nekdanje Jugoslavije. Tudi ko je treba najti krivca za mastno in nezdravo prehrano, je burek ponavadi pri nas na prvem mestu," še pravi sogovornik.   Burek, kot v svojem delu tudi pokaže raziskovalec, je v našem prostoru postal simbol za marsikaj. "Najpogosteje metafora za 'čefurje', priseljence iz republik nekdanje Jugoslavije. Tudi ko je treba najti krivca za mastno in nezdravo prehrano, je burek ponavadi pri nas na prvem mestu," še pravi sogovornik.   Foto: Ana Kovač

Slovenska različica balkanske jedi

"Slovenska različica najbolj priljubljene jedi na Balkanu!" v pekarni, kjer je ta nastala, oglašujejo svoj kulinarični "podvig" s kranjsko klobaso. Ob tem očitno merijo na oblikovanje narodne identitete prek prehrane kot kulturnega in simbolnega izpričevalca.

Burek, kot v svojem delu tudi pokaže raziskovalec, je v našem prostoru postal simbol za marsikaj. "Najpogosteje je metafora za 'čefurje', priseljence iz republik nekdanje Jugoslavije. Tudi ko je treba najti krivca za mastno in nezdravo prehrano, je burek ponavadi pri nas na prvem mestu," še pravi sogovornik.   Ob picabureku, fenomenu ljubljanskih ulic, se pri nas pod površino testa za burek pojavljajo še drugi "podvigi", na primer kranjski burek in drugi. Ob picabureku, fenomenu ljubljanskih ulic, se pri nas pod površino testa za burek pojavljajo še drugi "podvigi", na primer kranjski burek in drugi. Foto: Ana Kovač

Med ljubljanskimi jedmi tudi picaburek

Burek, na katerega se je in se pogosto lepi tudi nacionalizem, pa je hkrati postal tudi priljubljeni naturalizirani priseljenec, pravi Mlekuž. Njegova vloga v lokalnem prostoru mu je tako odmerjena tudi z vključitvijo v ljubljanske kuharice.

Knjiga Od nekdaj jedi so ljubljanske slovele: Z Ljubljančani za vsakdanjo in praznično mizo etnologa Janeza Bogataja ob receptu za sirni burek omenja tudi picaburek.

Kot ljubljansko značilnost, kot nekaj, kar je tu preprosto treba ali mogoče doživeti, okušanje bureka na svojih spletnih straneh predlaga tudi Ljubljana Turizem. Za okrepčevalnico Olimpija na Bavarskem dvoru so zapisali, da je najbolj priljubljena prodajalna bureka v mestu, obstaja pa od leta 1979. Ob tem so navedli, da slovijo po picabureku.

Pri nas burek spada med hitro prehrano. Pogosto se ga lotimo zavitega v papir kar na ulici, medtem ko je v BIH burek obrok. Pri nas burek spada med hitro prehrano. Pogosto se ga lotimo zavitega v papir kar na ulici, medtem ko je v BIH burek obrok. Foto: Ana Kovač

Hitri prigrizek z ulice

Ob predstavitvi Nobel bureka na Miklošičevi ulici so v ljubljanski turistični agenciji zapisali, da je burek najbolj priljubljen hitri prigrizek v Ljubljani. Mogoče je dodati, da je k takšnemu statusu dodatno prispevala predvsem nekdanja prehranska nočna realnost v mestu.

"Še posebej v 80. letih je bil burek v urbanih okoljih pri nas ponoči ob kakšnem mastnem pomfritu in hot dogu edina topla stvar na razpolago. Jed, ki je dobro sedla tudi na želodec, razdražen od alkohola, se je razširila najprej zaradi dostopnosti, njeni simboli so prišli kasneje, še posebej v obdobju osamosvajanja Slovenije," pojasnjuje dr. Burek.

"Ko je postal burek viden objekt na slovenskih ulicah, se pojavijo grafiti in druge njegove materialno-simbolne metamorfoze. Nekoga je zmotilo, da se je znašel v slovenskih ustih. To je začelo zgodbo bureka mastiti, debeliti."

"Mastni nizkotnež"

Kot opozori sogovornik, so v turističnem vodniku Lonely Planet Ljubljana že pred dobrim desetletjem bureku posvetili okvirček. Za mastnega nizkotneža, kot so ga poimenovali, so zapisali, da je nujni del izkušnje ljubljanskih ulic. V nabor "znamenitosti" Ljubljane je burek pred časom v svoji reviji uvrstil tudi eden od nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki pristaja tudi pri nas.

"Burek, na katerega se je in se pogosto lepi tudi nacionalizem, je hkrati postal priljubljeni naturalizirani priseljenec," pravi Mlekuž. "Burek, na katerega se je in se pogosto lepi tudi nacionalizem, je hkrati postal priljubljeni naturalizirani priseljenec," pravi Mlekuž. Foto: Ana Kovač

Družabni povezovalec

Ob prehajanju v različna okolja in kontekste lahko kulturne prvine pridobivajo različne vloge. Jed, ki je s širitvijo Otomanskega imperija na Balkanu v 15. stoletju vstopila tudi na območja pod njegovim okriljem, ima v Bosni in Hercegovini drugačen status kot v Sloveniji. Ob tem, da je burek v BiH samo mesni, preostalo so pite.

Pri nas burek spada med hitro prehrano. Pogosto se ga lotimo zavitega v papir kar na ulici. Ob tem je mogoče prepoznavati tudi njegovo socialno povezovalno funkcijo, saj v večernih in nočnih urah pred ljubljanskimi prodajalnami prigrizka med žurerji potekajo številna srečanja, pogovori in vzpostavljanje stikov.

Medtem ko bureka pri nas najpogosteje ne jemo s priborom, to ne velja za Bosno in Hercegovino, kjer je burek obrok. "Burek v BiH spada v tradicionalno strukturo prehranjevanja. Pojavlja se tudi v reklih s številnimi pozitivnimi pomeni, povezanimi s toplino, domom, pri nas pa na jezikovni ravni burek nosi negativne predznake."

Vrata so bureku, ki se je pri nas znašel v 60. letih prejšnjega stoletja, danes veliko bolj odprla, pravi raziskovalec Jernej Mlekuž. Postal je del različnih dogodkov pri nas. Prepletel se je tudi s popularno kulturo, v teh prazničnih dneh pa je bil ob stalnicah v obliki uličnih prodajaln bureka tudi spremljevalec koncertnih dogodkov Kurzshluss. Vrata so bureku, ki se je pri nas znašel v 60. letih prejšnjega stoletja, danes veliko bolj odprla, pravi raziskovalec Jernej Mlekuž. Postal je del različnih dogodkov pri nas. Prepletel se je tudi s popularno kulturo, v teh prazničnih dneh pa je bil ob stalnicah v obliki uličnih prodajaln bureka tudi spremljevalec koncertnih dogodkov Kurzshluss. Foto: Nina Vogrin

Nimaš za burek

"Nimaš za burek", "si burek", primera navede Mlekuž. V pogovornem jeziku je tako ta označevalec nesposobneža, nespretneža … Ob čemer je v njegovem ozadju mogoče razbirati šovinistične vsebine.

Znan je tudi ljubljanski grafit iz 80. let Burek? NEIN DANKE, ki se od takrat pojavljal po ljubljanskih zidovih, v medijih in drugod. Ob različnih interpretacijah na spletnem prostem slovarju žive slovenščine se je pod geslom burek znašel podatek bralke Aleksandre, ki pravi, da je grafit prvenstveno nastal nekje med letoma 1987 in 1988 kot srednješolski zapis o enem izmed nepriljubljenih profesorjev.

A ne glede na to je vse kasnejše zapise grafita ter njegove metamorfoze in različice mogoče razumeti kot burekalizme. Tako je slovenski pogled na Balkan, priseljence, nekdanjo skupno državo in z njo povezane fenomene, ki jih v določenih kontekstih zastopa tudi burek, poimenoval Mlekuž. Ob tem spomni na enega od grafitov, ki temu burekalizmu nasprotuje oziroma ga preizprašuje: Burek ja, džamije ne.

Vendar so bureku danes vrata veliko bolj odprta. Pojavi se tudi v Cankarjevem domu na slavnostnih prireditvah, na poletih Adrie, v šolah in drugod, o spreminjanju in različnosti njegovega statusa sklene Mlekuž. Burek je postal tudi del popularne kulture, o njem je pel Ali En, picaburek ali druge njegove različice, sirna ali mesna, s podpisom Olimpija pa so bile v teh prazničnih dneh ob stalnici v obliki ulične prodajalne na primer tudi del koncertov Kurzschluss.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano