Kako bolne stavbe vplivajo na delo, počutje in zdravje?

Arhitektura ima pomemben vpliv na naše zdravje, dobro počutje in delovno učinkovitost. Temu vprašanju se posvečajo na letošnjem arhitekturnem festivalu Odprte hiše Slovenije.

Arhitektura ima pomemben vpliv na naše zdravje, dobro počutje in delovno učinkovitost. V prihodnje bodo zgrajeni prostori morali biti učinkoviti z vidika stroškov porabe energije in naravnih virov ter zagotavljati vseživljenjsko varčno vzdrževanje. Vendar pa bodo morali biti predvsem zdravi.

Arhitektura ima pomemben vpliv na naše zdravje, dobro počutje in delovno učinkovitost. V prihodnje bodo zgrajeni prostori morali biti učinkoviti z vidika stroškov porabe energije in naravnih virov ter zagotavljati vseživljenjsko varčno vzdrževanje. Vendar pa bodo morali biti predvsem zdravi. Foto: Thinkstock

Zdravje, dobro počutje in učinkovitost je tema letošnjega festivala Odprte hiše Slovenije, ki bo med 15. in 17. aprilom odprl vrata v sto izbranih kakovostnih zasebnih in javnih arhitekturnih projektov. Premalo se namreč zavedamo tovrstnega vpliva arhitekture, izpostavljata direktorici dogodka Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič. Zato tudi odločitev za ta vsebinski poudarek.

Stavbe bodo najprej morale postati zdrave

"V zadnjih letih smo se zaradi sprememb v ozračju in varčevanja z energijo osredotočili predvsem na raziskave in zakonodajo, vezano na energijsko učinkovitost našega notranjega okolja. V zadnjih 20 letih se je trajnostna gradnja iz nišnega segmenta razvila v novo poslovno gonilo. Kljub temu trendi napovedujejo, da nove, trajnostne, učinkovite zelene stavbe ne bodo več zadostovale," pravita Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič.

Dodajata, da bodo morale biti učinkovite z vidika stroškov porabe energije, naravnih virov, predvsem vode, ter zagotavljati vseživljenjsko varčno vzdrževanje. A najprej bodo morale biti zdrave, kar je tudi eden od osrednjih namenov notranjih prostorov.   

Dnevna svetloba je ključna za človekovo zdravje in počutje. Vpliva na hormonsko ravnovesje, delovanje biološkega ritma, kakovost spanca ... Dnevna svetloba je ključna za človekovo zdravje in počutje. Vpliva na hormonsko ravnovesje, delovanje biološkega ritma, kakovost spanca ...

Izboljševanje javnega zdravja

Svetovna organizacija za trajnostno gradnjo (World Green Building Council – WGBC) je pred tremi leti pripravila poročilo Poslovni model za trajnostne stavbe, v katerem je pri investitorjih največje zanimanje vzbudilo poglavje, posvečeno razmerju med trajnostnimi stavbami in zdravjem, dobrim počutjem ter učinkovitostjo uporabnikov in uporabnic.

Med kriteriji, ki stavbe opredeljujejo za zdrave, so tako navedli pomen gradnje iz do človeka in okolja neškodljivih materialov, dovolj naravne svetlobe in dobro naravno prezračevanje.

Izboljšanje prezračevanja dvigne produktivnost zaposlenih do 11 odstotkov, boljša razsvetljava pa za 23 odstotkov. Naravna svetloba in lepi pogledi v zelenje lahko produktivnost povečajo do 81 odstotkov.

Na učinkovitost vplivajo tudi temperatura, pri previsoki se ta lahko zmanjša za šest odstotkov, pri prenizki za štiri odstotke. Hrup in zvočne motnje lahko učinkovitost zmanjšajo za 66 odstotkov.

Letošnji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije je priložnost za ozaveščanje o pomenu zradvih stavb na naše zdravje, počutje in učinkovitost. (foto: Arhiv OHS) Letošnji arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije je priložnost za ozaveščanje o pomenu zradvih stavb na naše zdravje, počutje in učinkovitost. (foto: Arhiv OHS)

Sindrom bolnih stavb

Svetovna zdravstvena organizacija je pod pojmom sindrom bolnih stavb opredelila za dobro počutje in zdravje škodljive vplive, ki jih ljudje občutijo v delovnih prostorih. To se kaže v obliki suhih in rdečih oči, polnega nosa, kihanja, glavobola in utrujenosti.

Kot pravita Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič, je sindrom bolnih stavb pri nas neznanka, saj o tem nihče sistematično ne zbira podatkov. Sprašujeta se tudi, koliko zdravnikov v težavah ljudi prepoznava tudi povezavo z bolnimi stavbami.

Sindrom bolnih stavb ljudje pogosto občutijo v delovnih prostorih. To se kaže v obliki suhih in rdečih oči, polnega nosa, kihanja, glavobola in utrujenosti, medtem ko lahko na primer naravna svetloba in lepi pogledi v zelenje delovno učinkovitost v notranjem okolju povečajo do 81 odstotkov. Sindrom bolnih stavb ljudje pogosto občutijo v delovnih prostorih. To se kaže v obliki suhih in rdečih oči, polnega nosa, kihanja, glavobola in utrujenosti, medtem ko lahko na primer naravna svetloba in lepi pogledi v zelenje delovno učinkovitost v notranjem okolju povečajo do 81 odstotkov.

Kaj so zdravi domovi?

Ob približevanju arhitekturnega festivala, ki letos podčrtuje razmerje med zdravjem in zgrajenimi okolji, njegovi snovalki navajata tudi evropsko raziskavo Barometer zdravih domov (Healthy Home Barometer), ki so jo izvedli med 12 tisoč Evropejci v 12 različnih državah. V njej so se posvetili odnosu in vedenju do bivalnega ugodja, rabe energije in vpliva na okolje.

 

Kakšna je cena vpliva stavb na naše zdravje?
90 odstotkov časa preživimo v notranjosti stavb.

80 milijonov Evropejcev živi v vlažnih in nezdravih stavbah, kar skoraj podvoji tveganje za pojav astme.

35 odstotkov Evropejcev meni, da sta kakovost zraka in dnevna svetloba zelo pomembna kriterija pri izbiri novega doma. Dnevna svetloba je ključna za človekovo zdravje in počutje. Vpliva na hormonsko ravnovesje, delovanje biološkega ritma, kakovost spanca, izpostavljenost visokim svetlobnim vrednostim pa zmanjšuje dolžino hospitalizacije.

 

Prezračevanje notranjih prostorov in dnevna svetloba vplivata tudi na učne sposobnosti. Kot kaže raziskava Fraunhofer, so učenci v učilnicah z najvišjo izmenjavo zraka pri matematiki in branju napredovali od 2 do 15 odstotkov hitreje. Prezračevanje notranjih prostorov in dnevna svetloba vplivata tudi na učne sposobnosti. Kot kaže raziskava Fraunhofer, so učenci v učilnicah z najvišjo izmenjavo zraka pri matematiki in branju napredovali od 2 do 15 odstotkov hitreje.

Svež zrak za kakovostnejše učenje


Pomen prezračevanja v notranjih prostorih in dnevne svetlobe pa ne vpliva samo na zdravje, ampak tudi na učne sposobnosti in zbranost. To dokazuje tudi pregledna raziskava evropskih študij, povezanih s tem vprašanjem, ki jo je izvedla znanstvena institucija Fraunhofer.


Sistematični evropski pregled, kot izpostavljata Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič, opozarja na nujne spremembe, ki bodo vodile do izboljšanja notranjih okolij in bi bile vključene v nacionalne gradbene zakonodaje in standard.

Kako je z zdravimi stavbami pri nas?

V letošnjem izboru arhitekturnih projektov festivala Odprte hiše ne bo šlo pretežno za nabor zdravih hiš, saj bi bilo takšnih, ki bi ustrezale kriterijem, zelo malo, pravi Ana Struna Bregar. O tem je namreč šele treba vzpostaviti vedenje in zavest.

Zato je dogodek priložnost, da se o tej temi spregovori. Ali kot še meni: "Tako kot je to v primeru pomena zdrave prehrane. Ozaveščanje o kakovosti hrane je skozi čas privedlo do tega, da danes o tem razmišljamo in se vedemo na tak način. Podobno drži tudi za gibanje. Tako je tudi govor o pomenu vpliva zdravih stavb na naše zdravje in počutje ključen za načrtovanje naših notranjih prostorov v prihodnje."
 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano