Milano Cortina 2026
Nedelja, 8. 2. 2026, 18.37
3 tedne, 6 dni
Žan Košir po tekmi na ZOI 2026
Žan Košir ima dovolj nespoštovanja: To je sramota
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Od našega poročevalca iz Livigna
Žan Košir je izlil dušo.
Najizkušenejši član slovenske deskarske reprezentance na olimpijskih igrah v Livignu Žan Košir je tekmovanje zaključil v osmini finala, ko ga je izločil Korejec Kim Sangkyum. 41-letni Tržičan je bil zadovoljen z uvrstitvijo v finale in s svojo hitrostjo, meni pa, da je bila proga danes nekoliko bolj po meri tekmovalcem, ki so vpeti z levo nogo spredaj, in ne tako kot Košir ter denimo češka zvezdnica Ester Ledecka, ki vodita z desno. To ga je kaznovalo v osmini finala, ko je odstopil. A v Koširju vre tudi jeza, usmerjena je v smučarsko zvezo, dušo je izlil zaradi pogojev, ki niso vredni trikratnega olimpijskega medalista.
"Najbolj me je skrbelo, če bom prišel v finale, ampak sem videl, da sem na odsekih hiter. Ampak glede na mojo sezono si je težko lagati. Ko pa je izpadla Ledecka, pa se mi zdi, da je bila proga malenkost v prid tistim, ki imajo levo nogo spredaj. Mi, ki imamo desno, so določeni zavoji ravno malenkost težji. Proga sicer ni težka, sneg je dober, ampak ko so boji izenačeni, moraš linijo krajšati, spuščati desko in so se naredili robovi, kar je mene kaznovalo," je po tekmi povedal Žan Košir, s tremi olimpijskimi medaljami najuspešnejši slovenski deskar.
Kljub zrelim letom in številnim poškodbam ga žene misel na olimpijsko zlato, ki ga še nima, nam je dejal pred dnevi, tokrat pa poudaril, da novega odličja v resnici ne potrebuje. "Meni medalja v tem trenutku prinese samo boljšo ekonomsko računico. Medalje ne potrebujem, v življenju sem srečen in zadovoljen, vstopam v drugo življenjsko obdobje, to, da pa nisem pokazal svojih najboljših voženj, pa me malo žre in se bom angažiral v tej sezoni stopiti še na kakšno stopničko. Avgusta in septembra nisem mogel trenirati in ta izgubljena meseca sta mi vzela veliko, zdaj pa sem prišel tako daleč, da je kar uspeh. Videl sem, koliko hitrosti imam, tudi moja oprema – še vedno trdim, da je najhitrejša od vseh, samo nisem se je še dovolj navadil, ker nisem imel dovolj treninga," je razlagal starosta slovenske deskarske izbrane vrste.
Ostra kritika zveze in razmer v reprezentanci
"To je tako, kot bi nas hoteli mentalno ubijati."
Nato so besede postale ostrejše, prav nič ni varčeval s kritiko razmer v slovenskem deskanju. "Bili pa so tudi razlogi, da nisem mogel povsod tekmovati, za Kitajsko mi niso zagotovili denarja, to pa ni več moja stvar. Upam, da je ostalo dovolj denarja za nadaljevanje sezone, definitivno pa so bile vse tekme, ki so ostale v svetovnem pokalu, v mojem programu zapisane že od začetka sezone. Ne vem pa, koliko smo pokurili do zdaj. V zvezi delijo, tako kot delijo, deli pa se po interesih posameznikov in kot v reprezentancah, kot se denimo pri Italijanih in drugih, ki trenirajo skupaj."
"Da so takšni ljudje sploh zraven, je sramota"
"Mi imamo tukaj vmes ljudi … Ko smo se peljali v Bormio na novinarsko konferenco, je nekdo iz osebja v kombiju začel govoriti, kdo bo po njegovem mnenju zmagal med moškimi in pri naštevanju ni omenil nas. Da so takšni ljudje sploh zraven, je sramota. Da tu ni ljudi, ki so na strani vseh nas, je … Ne vem. Ne vem, kje se lahko to sploh še zgodi drugje, kot v Sloveniji, kjer prevladujejo neki osebni interesi in ne interesi države, ki jo zastopamo in ki v bistvu plačuje to naše udejstvovanje. To je tako, kot bi nas hoteli mentalno ubijati. Danes bi morali vsi stopiti gor k Timu in mu pomagati maksimalno. Vsa naša vojska, če nas kaj potrebuje, saj on nas lahko reši in nam prinese medaljo. Brez nje smo gotovi."
Enotnosti ni več
"Jaz sem si želel, da treniramo kot reprezentanca, ampak nekateri nočejo trenirati z nami in pravijo, da nismo kompatibilni."
"Te enotnosti v reprezentanci ni, nekoč pa je bila. Ko sem v Vancouvru začel nastopati, smo bili tam Rok Flander, Izidor Šušteršič, jaz, trenerji, serviserji, vsi smo bili skupaj na otvoritvi, vsi smo držali skupaj. Potem pa se je to začelo razbijati, ko so ugotovili, da se pač financira iz teh kategorizacij. In tisti, ki jo ima, si želi ves denar zase. Jaz sem si želel, da treniramo kot reprezentanca, se pravi, Blaž Ferlan serviser, Matic Tratnik fizioterapevt pa Meinhard Erlacher oni so štiri leta delali za vse, ampak nekateri nočejo trenirati z nami in pravijo, da nismo kompatibilni, ampak jaz vem, da smo. Tu so količki, pa čas in tistih šest voženj na treningu, potem pa greš, kamor hočeš. Pri skakalcih smo videli, kako je enkrat Timi Zajc hotel iti po svoje in če bi mu takrat pustili, bi hoteli vsi po svoje. Zakaj ne bi imel vsega zase?"
"Za olimpijske igre sem odprt, ampak želim biti spoštovan"
Prenehati nima namena. "Jaz bi lahko prenehal, ampak sem še vedno dober. Zato ne razmišljam o tem, da bi nehal. Jaz imam šest nastopov na olimpijskih igrah in slabši kot enajsti na njih nisem bil. Ne vem, kateri športnik v Sloveniji še ima takšno statistiko. Dejstvo je, da sem nisem prišel po enajsto mesto, pač pa po medaljo, ampak se z njo nisem želel obremenjevati, saj ta moja želja ni bila podprta z rezultati. Zakaj bi potem slabo spal in si nalagal ta pritisk.
Jaz bom nadaljeval na naslednji tekmi svetovnega pokala, edino, če bodo rekli, da smo ves denar pokurili. Tudi za naslednje olimpijske igre sem odprt, ampak želim biti spoštovan. Raje ne povem, v kakšni sobi tukaj spim, ampak za trikratnega olimpijskega medalista je to tako, kot bi ga dal v hlev. Ampak tako je. Tega pa ne bom več počel, če bom moral jesti kruh, salamo in spati v človeka nevrednih razmerah."
