Sreda, 26. 6. 2013, 11.40
7 let, 11 mesecev
Za Šporna gondola v Kitzbühlu pred olimpijskim naslovom
Da je olimpijska tekma "le" ena od tekem v sezoni, je znana športna puhlica, ki služi predvsem za zmanjševanje pritiska ob pripravi na najodmevnejšo tekmo v štiriletnem ciklu. A če bi iskali smučarja, za katerega to niso le prazne besede, bi ga zanesljivo našli v slovenski reprezentanci. Andrej Šporn je namreč med svojimi sotekmovalci med drugim znan tudi po tem, da ob olimpijski mrzlici zgolj zamahne z roko. V poletju, ki ga zaznamujejo priprave na olimpijsko sezono 2013/14, ostaja zvest svojim načelom. Soči bo zanj le ena od postaj v prihodnji zimi. Čeprav se uspeha v Rusiji ne bi branil, pa vendarle priznava, da ga mika nekaj drugega. Kdor dobro pozna nepopustljivega Kranjskogorčana, dobro ve, da ima v mislih znameniti Petelinji greben v Kitzbühlu. Če bi mu nekdo na izbiro ponudil naslov olimpijskega prvaka ali pa zmago v znamenitem avstrijskem smukaškem središču, bi zanesljivo izbral drugo. "Da bi nekoč v Kitzbühlu visela gondola z mojim imenom (to je čast, ki doleti vsakega zmagovalca, op. p.), je moj največji smučarski izziv. Zavedam se odmevnosti olimpijske kolajne, a zame je Kitzbühel tisti pravi smuk. Priznati moram, da mi gre pošteno na živce, ko se iz ene tekme na terenu, ki ni nič posebnega, dela takšen cirkus. Ne, ne … Zame je Kitzbühel največ! Že ko sem se prvič znašel na Streifu, sem ga vzljubil. Kaj hitro sem spoznal tudi, da imam zelo dober občutek za smučanje po posameznih delih. Ko sem v pretekli zimi nastopil na prvem uradnem treningu, sem si moral zaradi pretirane sproščenosti dopovedovati, da moram do proge gojiti večje spoštovanje. Kitzbühel pač ni smuk na Kopah," je odločen Šporn, ki se je iz Kitzbühla leta 2010 že vrnil z drugim mestom, enkrat je bil sedmi, letos pa diskvalificiran po izjemen nastopu, v katerem se je že spogledoval s prvim mestom, ob prečkanju ciljne črte pa ugledal številko štiri.
Napak ne bo nikoli izkoreninil
Znameniti Streif pa še zdaleč ni edini motivacijski element v pripravah Andreja Šporna. Najboljši slovenski smukač zadnjih let namreč vztraja, da ima v nogah precej več, kot pa kažejo rezultati. "Enkrat se bo sezona odvijala po mojih željah. Mora se. Mora se poklopiti. To je misel, ki me kmalu po koncu sezone vsako leto napodi v telovadnico. Vem namreč, da vrhunska sezona ni mogoča brez dobre telesne pripravljenosti. Prav zato zdaj pospešeno delam, na eni strani preprečujem zdravstvene težave in krepim telo, po drugi pa z različnimi športi ohranjam svežino. Vsako leto se raven moči dviguje. Ne le pri meni. Imam občutek, da vsi skupaj hodimo po robu. A ponavljam, enkrat mi bo uspelo. Morda zveni kot izgovor, a lani resnično nisem imel sreče. V Lake Louisu me je zaustavil sunek vetra, v Bormiu, Kvitfjellu in Schladmingu sem plačal davek tveganja, V Kitzbühlu sem bil po odličnem nastopu zaradi malenkostne napake v opremi diskvalificiran, v Garmischu mi je ponagajala slaba vidljivost … Smučanje je bilo na visoki ravni. Še celo naš nekdanji trener Burkhard Schaffer me je pohvalil. Sem optimist, za nameček pa me veseli tudi, da se bomo letos pred tekmami v Severni Ameriki mudili na treningu v Vailu. Prav zato verjamem, da bo že začetek sezone boljši kot v preteklosti," pravi Šporn, ki v karavani svetovnega pokala slovi predvsem po – napakah. Tudi sam večkrat poudari, da je lahko konkurenčen predvsem na progah, na katerih grešijo vsi, saj tam njegovi spodrsljaji niso tako usodni. Vseeno pa se poraja vprašanje, kaj storiti, da bi bilo klasičnih Špornovih napak manj. "Napak ne bom nikoli izkoreninil. Vedno smučam na vso moč in na meji. To je območje za napake. Pomembno je, da se poskušam kar se da hitro rešiti iz težav. Poglejte Aleša Gorzo. On je bil sposoben progo odpeljati pol sekunde počasneje, a kar tridesetkrat s podobnim časom. Jaz sem drugačen tip smučarja. Če vem, da sem lahko pol sekunde hitrejši, bom ta čas poskušal pridobiti, čeravno se zavedam, da se mi lahko primeri napaka, ki me bo stala dveh sekund. Voziti na meji. To sem jaz," odgovarja izkušeni reprezentant, v preteklih letih tudi glavni pogajalec smučarjev z vodstvom panoge in SZS-jem. Letos glasnejših prerekanj sicer ni bilo, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so smučarji povsem zadovoljni s sistemsko ureditvijo. "Preurejam stanovanje, zato nimam časa za pogajanja. (smeh) Jasno, ni mi všeč, da bomo znova plačevali za priprave neke pavšalne zneske. Upam, da bomo zdaj plačali, kar so nam naložili, nato pa nemoteno delali. Ne predstavljam si, kakšen bi bil naš odziv, če bi nam nekdo oktobra dejal, da ni denarja za predčasen odhod v Ameriko," svari 31-letni smukaški specialist.
Za smuči bo skrbel Kapš
Šporn je znan tudi po zvestobi, ki jo goji do Elana. Čeprav mu vztrajanje nalaga veliko dodatnega dela pri razvijanju smuči, obenem pa ni skrivnost, da so ga snubili celo pri Headu, verjame, da so bili dozdajšnje odločitve pravilne. "Pri Elanu dobim smučko po svoji želji. Čutim pa tudi, da je lepo tekmovati na domačih smučeh. V preteklosti marsikaj ni delovalo, kot bi moralo. Zdaj se položaj izboljšuje. Kjer je volja, tam je pot," poudarja in ob tem zadovoljno dodaja, da je smukaška smučka za novo sezono že povsem pripravljena, kar nekaj dela pa ga s proizvajalci čaka še pri pripravi smuči za superveleslalom. Tam vidi največ skritih rezerv za preboj v drugi najhitrejši disciplini.
Nova sezona pa prinaša tudi dva nova sodelavca na terenu. Po odhodu dozdajšnjega serviserja v Rusijo bo za Špornove smuči po novem skrbel Dušan Kapš, nekdanji serviser Jureta Koširja in tudi Tine Maze. Z zadnjo se je leta 2010 razšel kar na parkirišču po tekmi na Semmeringu in se znašel pod hudim plazom kritik Andree Massija. Pomembna okrepitev na snegu pa bo tudi Andrej Jerman, ki bo kot pomočnik Tadeja Platovška ekipi pomagal v osrednjem delu sezone. "'Jerry' je dragocena okrepitev. Škoda, da zaradi finančnih omejitev ne bo z nami potoval že v Čile. Pozna občutke tekmovalca in bo z drugačnimi očmi opazoval odseke ter delil nasvete," se sodelovanja z dolgoletnim sotekmovalcem veseli Šporn.