Upokojeni Primorec zagrabil življenjsko priložnost: Nisem pričakoval, da bom izbran

Sportal Interna bitka v slovenski reprezentanci: Jaka nam je spet pokazal, zakaj je še vedno najboljši

"Prijavljanje je potekalo preko aplikacije, prijavil sem se, zahtevali so kar izčrpne podatke o izobrazbi, izkušnjah, zahtevali so potrdilo o nekaznovanosti, najpomembnejše pa je bilo znanje jezikov," nam je slovenski olimpijski prostovoljec Joško Kogoj razložil, kako se je sploh začel postopek, ki ga je naposled pripeljal do "priložnosti življenja", kot se je izrazil. "Prijavil sem se marca lani kar tako, malo za šalo, niti približno nisem mislil, da bom sprejet, a sem konec avgusta prejel poziv za videokonferenco. Na tej sem moral izčrpno poročati o sebi, svojih pričakovanjih, našteti vse svoje sposobnosti in izraziti svoje želje. Spet sem si dejal, da je to zame zadnja stopnica, saj se je prijavilo 160 tisoč prostovoljcev, izbrali pa so jih 18 tisoč," je še pojasnjeval 71-letni upokojenec.

Zagrabil je priložnost življenja

Za prizorišče delovanja je izbral Anterselvo, saj je v dolini pod tem slovitim južnotirolskim biatlonskim središčem domala na pol domačin, vsako zimo namreč ogromno časa preživi na bližnjem smučišču Kronplatz. "Nato sem na vse skupaj celo malo pozabil, konec oktobra pa je prišla potrditev, da sem izbran za transport atletov, VIP-ovcev in tako naprej, tukaj v Anterselvi. V nekaj dneh sem moral potrditi, nato pa so začeli prihajati moduli za certifikate, kakšnih 15 jih je bilo, večinoma lažje oblike, le za varnost pri delu je bil malce zahtevnejši, ker je bilo treba upoštevati italijansko zakonodajo. Moja akreditacija je bila izdana konec januarja, ko smo prejeli tudi te uniforme, z delom pa smo začeli en teden pred začetkom olimpijskih iger, se pravi, ko so odprli proge za treninge," pravi.

Letošnjo zimo v dobro poznanih krajih tako preživlja malce drugače. "To je življenjska priložnost, da olimpijske igre spoznam tudi z druge, malo bolj 'insajderske' strani," pravi. Tako je žrtvoval svoje najljubše preživljanje časa, alpsko smučanje. "Sicer sem ljubitelj olimpijskih iger, predvsem zimskih, saj sem velik ljubitelj alpskega smučanja in strasten navijač že od leta 1968."

Izbral je Anterselvo, eno najbolj obiskanih prizorišč letošnjih olimpijskih iger. Foto: Filip Barbalić

"V tej jakni bom najbrž tudi smučal"

Dela v osemurnih izmenah, včasih dopoldne, drugič popoldne. "Delo ni težko, le stati je treba ves čas," pravi, a to zanj, navdušenega smučarja, seveda ne predstavlja težav. Prireditelji poskrbijo za prevoz in prehrano, ostale stroške, njihov največji delež pade na nastanitev, pa morajo pokriti prostovoljci sami. Za spomin jim bodo ostala oblačila. "Da, v tej jakni bom najbrž tudi smučal," se je zasmejal. Ostali mu bodo tudi številni lepi spomini – vsaj malce je pokramljal z domala vsemi slovenskimi tekmovalci in člani spremljevalnega osebja –, pa tudi številni selfiji. "Zbiranje teh je moja strast, priznam," pravi. Ponosen je na selfi s švicarskim smukaškim šampionom Franjem von Allmnom, v zbirki pa ima seveda "prav vse dobitnike medalj z biatlona".

So kot velika družina

Kakšnega drugega slovenskega prostovoljca v Anterselvi še ni srečal. "Pa sem se potrudil in poizvedoval, " pravi. Prepričan je, da mora zagotovo kakšen biti na enem od drugih olimpijskih prizorišč. 25. zimske olimpijske igre so namreč raztresene po ogromnem področju, z več središči, vseh 18 tisoč prostovoljcev prav tako.

Med prostovoljci in njihovimi vodji, ki nosijo vso odgovornost, vlada spoštovanje in prijateljstvo. "Smo resnično kot nekakšna velika družina," pravi Kogoj. Tudi zato se mu je zdelo primerno stopiti kolegom malce v bran, zelo vljudno se je namreč obregnil ob naš članek o logističnih težavah novinarjev v Predazzu in Cortini d'Ampezzo. "Veste, te voznike avtobusov so mobilizirali iz cele Italije, težko je pričakovati, da bodo vsi govorili angleško, mnogi so se znašli v zanje tujem okolju in so morda zaradi tega malce izgubljeni."

Glede zapletov v Predazzu in Cortini bomo verjeli poročanju našega kolega, za Anterselvo pa lahko mirne vesti trdimo, da kljub temu, da so biatlonske tekme med najbolj obiskanimi športi na igrah – domala na vsaki tekmi je med 17 in 19 tisoč ljudi –, vse poteka zgledno tekoče. Tudi zaradi dobrega dela prostovoljcev, kot je naš sogovornik.

Preberite še:

Sportal Med biatlonci najvišje Fak, tekači daleč od najboljših

Sportal Biatlonke v pričakovanju vremenskega obrata: "To bo velik izziv za serviserje"

Sportal Fillon Maillet ujel Fourcada, Fak najboljši med Slovenci

Sportal Pritožba Italjanke obrodila sadove, lahko nastopi na igrah

Sportal Ko je v cilju završalo, je vedela, da ji je uspelo

Sportal Grenlandska biatlonka odločna: Nikoli ne bom dirkala za ZDA!