Nedelja, 17. 3. 2013, 16.45
8 let, 7 mesecev
Tina Maze: Sveti gral v mojih rokah
Ob prikazani smučarski suverenosti in psihološki stabilnosti je Tinino kopičenje točk, stopničk in zmag delovalo skorajda samoumevno. Tako samoumevno, da se je po koncu sezone težko zavedati razsežnosti smučarskega podviga vseh podvigov in še težje razumeti pot do prestola. Tina Maze je namreč svojo perfekcijo privedla do te mere, da so si morali njeni navijači zavestno dopovedovati, da so tudi druga in tretja mesta izjemni rezultati, ob zmagah pa so analizirali celo časovno prednost pred zasledovalkami. Bržčas, kar je sicer najbolj kruto, se bo slovenska smučarska srenja Tinine sezone povsem zares in trezno zavedala šele v letih, ko reprezentanca ne bo imela tako izstopajočega posameznika. Tudi Tina je imela v zadnjih tednih nemalo težav s selekcijo in urejanjem misli, kar je bila po svoje celo njena prednost. Če bi namreč ob nizanju podvigov začela razmišljati o umeščenosti na zgodovinsko premico ter se obremenjevati s podrobnostmi in vsemi rekordi, ki so padali kot za stavo, bi le s težavo ohranjala pravo mero osredotočenosti. Le ta pa je bila predpogoj za pretapljanje vrhunske tehnike, osvojene opreme in zdaj že epsko opevane fizične moči v merljive rezultate. "Da, zdaj je konec. Sem srečna. Počutim se blaženo. Vem, da je to zgodovinski trenutek. A poskušam ostati takšna, kakršna sem bila. Menim, da je prav to odlika velikih ljudi. Ko sem čakala na podelitev globusa, sem govorila z Janico Kostelić in se še toliko bolj zavedala pomembnosti tovrstne drže," pripoveduje Tina Maze, zdaj tudi uradno najboljša smučarka na svetu.
Na status prve dame jo opominja 12-kilogramski globus, ki ga je ponosno dvignila v zrak in ga nato tesno objemala ter dala jasno vedeti, da je njen. "Sveti gral v mojih rokah! Veliki globus. Uf, za to sem garala vsa ta leta. To je krona petletnega načrtnega dela moje ekipe. Ko sem ga dvignila visoko nad glavo, so mišice gorele. A sezona je končana, zato sem si to lahko privoščila," se kar ni nehalo smejati Mazejevi, ki je bila še toliko bolj srečna, ker je sezono sklenila z novo veleslalomsko zmago. To je bila že njena 22. zmaga v karieri, od katerih jih je natančno polovico vknjižila v sezoni 2012/13. Začela je v Söldnu, končala v Lenzerheideju, v svojem slogu – z zmago. "Ko se s tako močno in izrazito osredotočenostjo ukvarjaš z eno aktivnostjo, postaneš pravi odvisnik. To sem jaz, ko gre za tekme in zmage. Prav zato sama pri sebi vem, da občutek danes ne bi bil popoln, če ne bi svojega dela končala z zmago. Da, prejela bi veliki in mali globus, kar je nekaj izjemnega, a pri sebi bi vedela, da je nekaj ostalo. Zdaj je slika popolna. Začela in končala sem z zmago. Srečna sem. Priznati moram, da še sama nisem prav dobro vedela, kako se lotiti te tekme. Zdaj sem vesela, da sem ubrala pravi pristop in končala v pravem slogu. Današnji nastop je bil deloma tudi posledica jeze po slalomskem drugem mestu," je dejala najboljša slovenska alpska smučarka, ki v minulih mesecih na 35 tekmah le enajstkrat ni pristala na odru za zmagovalke.
Številke, ki obdajajo Mazejevo, so resnično izjemne. Osvojila je kar 1012 točk več kot v minuli sezoni ter za 414 točk podrla dozdajšnji najboljši točkovni dosežek vseh časov. "Takšno sezono bo, saj ko govorimo o točkah, težko ponoviti. Vendarle se moram zavedati objektivnih okoliščin in si priznati, da so letos nekatere tekmice zaostale za pričakovanji, spet druge pa so se poškodovale in se bodo vrnile še močnejše," o igri številk razmišlja najboljša smučarka na svetu, ki ob iskanju vzvodov za opravljeno delo seveda ni mogla mimo svoje ekipe pod vodstvom Andree Massija. "Brez njih ne bi bila tu. O tem ni dvoma," je dejala in v istem trenutku začela iskati leseno površino, ob katero bi potrkala in pohvalila svoje zdravstveno stanje. "V svoji karieri nisem imela resnejše poškodbe, poleg tega pa sem odlično fizično pripravljena, veliko pozornosti pa posvečam tudi preventivi. Ob meni je vseskozi fizioterapevtka Nežka Poljanšek. Med zimo do izraza pride trdo poletno delo, ki ga nato ob vrzelih med sezono dopolnjujemo. Moje zdravje je vseskozi pod nadzorom. To so stvari, ki so zelo pomembne. Sem tako zdrava kot šestnajstletnik," pravi prva Slovenka z zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Mazejevo zdaj čakajo prijetne obveznosti. Partnerji in pokrovitelji so ji čestitali že v Lenzerheideju, v ponedeljek bo deležna odmevnega sprejema v Črni na Koroškem, dan zatem še v Ljubljani. Tudi na sneg se bo kmalu vrnila, čeprav si bo seveda privoščila tudi oddih. A prav neverjetno je, da je še preden si je zadnjič v sezoni slekla tekmovalni dres, začela pogledovati tudi proti novi sezoni. Ob tem opozarja, da največ rezerv vidi v slalomskem napredku, načeloma pa bo pripravljalni koncept, oklepajoč se rekla, ki uči, da se zmagovitega konja ne menja, podoben kot lani. Res pa je, da sezona prinaša tudi olimpijske igre, za Tino vedno velik izziv. Navsezadnje je naslov olimpijske prvakinje še edina manjkajoča lovorika v bogati karieri. "Olimpijske igre so res izziv, a tudi letos smo imeli ob lovu na globus na sporedu svetovno prvenstvo, na katerem sem dobro nastopila. Drugo leto bo podobno. Ohranjati moram ta ritem, ki mi ustreza, a je po drugi strani zelo naporen. Če se ga želim lotiti, si ne smem privoščiti poležavanja. Še naprej me čaka trdo delo, jasno z mislijo na dobro nadaljevanje. Dokler bom zdrava, bo vse v najlepšem redu," dodaja Črnjanka, ki se bo na štartu prve tekme v novi zimi že pojavila kot tridesetletnica.