Tina Maze pred drugim odgovorom

Čar alpskega smučanja je nedvomno tudi v tem, da tekmovalci in tekmovalke na začetku sezone svoje karte na mizo polagajo postopoma. Tina Maze je ob veleslalomskem razkrivanju iz rokava vsekakor potegnila aduta. Zdaj se seveda poraja vprašanje, kako kakovostno je Korošica pripravljena v hitrih disciplinah in slalomu. V slednjem ji je v zadnjih letih uspel pravi meteorski vzpon, katerega vrhunec je bila bronasta kolajna v disciplinskem seštevku minule sezone. V Leviju bo seveda poskušala potrditi svoj status med najboljšimi, kot ogrevanje pa bi bil vsekakor dobrodošel kakovosten trening tik pred tekmo. Prav zato je ideolog njene ekipe Andrea Massi ob načrtovanju potovalnega koledarja pot na Finsko zaukazal že v začetku tedna, Mazejeva pa naj bi v Leviju vadila tudi v družbi domače slalomske specialistke Tanje Poutiainen.

Bo že držalo, da je Mazejeva v zadnjih dveh sezonah po sanjski preobrazbi največ točk unovčila v slalomu, vseeno pa smučarskega plesa med količki verjetno ne bi mogli označiti za njeno paradno disciplino. Le-ta ostaja veleslalom. Ne le zaradi dejstva, da se je k svoji prvi smučarski ljubezni vselej vračala in se je oklepala v najtežjih trenutkih, in tudi ne zaradi nedavne söldenske zmage, temveč zavoljo bazične narave disciplini, v kateri je treba pokazati najširšo paleto smučarskega znanja. Na novih smučeh to prihaja še bolj do izraza, kar je Mazejeva kot prekaljena smučarska mojstrica s prefinjenim občutkom, dovršenim tehničnim znanjem ter odlično fizično pripravljenostjo dokazala že na prvi tekmi. Kdo ve, kakšna bi bila končna slika, če bi se tudi druga ledeniška vožnja odvijala v povsem regularnih razmerah in bi lahko Mazejeva ponovila svojo bravurozno predstavo. Po drugi strani pa je imela nato priložnost svojo kakovost in čvrstost dokazati še v izjemno težkih razmerah ter tako tekmicam nedvomno nagnala strah v kosti.

Da je treba tretjo söldensko zmago, s katero se je Tina izenačila z nepozabnim Hermannom Maierjem, spoštovati, a jo po drugi strani kar se da hitro odmisliti, so v ekipi najboljše slovenske smučarke opozarjali že ob spuščanju z ledenika v dolino. Prav zato je bilo tudi nazdravljanje s penino sila kratkotrajno, misli pa so ob tem že švigale proti severu Evrope. Ob načrtovanem treningu v Pitztalu snežne in predvsem vremenske razmere niso bile najbolj ugodne, kar pa je težava, s katero so se pravzaprav soočali v vseh taborih na pripravah v Avstriji. Primernejše naj bi bile razmere na samem prizorišču, kjer bo pomembno predvsem lovljenje pravega občutka ter nadzora in posledično grajenje samozavesti in določnosti. Brez teh prvin v slalomu pač ne gre, obenem pa je jasno, da so nova pravila v dobršni meri zaobšla najbolj tehnično disciplino, tako da je tovrstne negotovosti nedvomno manj kot v veleslalomu.