Tina Maze: O globusu bom govorila, ko bom stara

Kar 62 skokov na stopničke, od tega 22 na najvišjo, veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, šest kolajn s svetovnih prvenstev in dve z olimpijskih iger. Bo dovolj? Ne! Še zdaleč ne. Vsaj ko gre za Tino Maze, najboljšo slovensko in tudi svetovno alpsko smučarko. "Na lovorikah ne bom spala," pravi prva dama smučarske karavane, ki je po prvem ciklusu priprav v Argentini te dni v Čilu. Pogled ji občasno uide tudi na koledar, ki kaže, da se začetek olimpijske sezone že približuje.

Čez točno dva meseca se bo v Söldnu začela nova sezona svetovnega pokala. Kakšne misli vzbudi ta podatek? Hvala bogu!

Hm, ste že res tako naveličani treningov? Dobro me poznate in veste, da sem predvsem tekmovalka. Da, vem, da so treningi pomemben del. Navsezadnje se jih tudi zaradi tega zavedanja lotevam tako zavzeto. A v smučarskem smislu živim za tekme. Veselim se jih.

Čemu pa ta dva meseca pred ledeniškim odprtjem najbolj posvečate pozornost na pripravah? Kaj bi radi postorili do začetka olimpijske zime? Do odhoda domov bi se rada še nekoliko bolj posvetila smuku. Želim izkoristiti te zimske pogoje. Zdaj smo imeli dva dni nekoliko mehkejšo podlago, tako da sem vadila predvsem veleslalom. Verjamem, da bo do konca položaj boljši. V Evropo se želim prihodnji mesec vrniti z dobrimi občutki. Sledi počitek in nato dodaten sklop kondicijske vadbe. Na podlagi izkušenj pa vem, da bosta nato zelo pomembna zadnja dva tedna pred prvo tekmo. Gre za treninge, na katerih se pilijo podrobnosti. Ne skrivam, da želim že na preizkušnjo ob odprtju sezone pripotovati v vrhunski formi. Zavedanje o tem omogoča tako pogumen vstop v sezono, kakršen je bil lanskoletni.

"Globus je treba odmisliti," nam je v preteklih tednih večkrat dejal Andrea Massi. To je bržčas povedal tudi vam. A to verjetno ni tako preprosto … Res ne, a po drugi strani je bilo to treba storiti. Veliki kristalni globus, ki sem ga osvojila v sezoni 2012/13, zame ni breme ali ovira. Tudi ni nekaj, česar ne bi bilo mogoče ponoviti. A že lani nisem govorila o točkah in lovorikah. Tudi letos ne bom. Vem tudi, da na lovorikah in starih uspehih, vsaj ko govorimo o športu, ni mogoče živeti. Treba je naprej. Ko bom nekega dne že stara, bom lahko na dolgo in široko razpravljala o svojih zmagah, globusih, se smejala lepim dogodivščinam. Zdaj pa sem še del tega belega cirkusa, zato se ne smem ozirati nazaj.

Za vami pa se ozirajo tekmice. Ne le one. Navsezadnje že receptor v hotelu ali žičničar, ki vas pozdravi, dobro ve, da gre za najboljšo smučarko na svetu. Čutite vse dodatne poglede, ki jih v preteklosti ni bilo? Sem človek, ki vse opazi, zato me vse te spremembe niso obšle. Deležna sem občutno večje pozornosti. Priznam, da je to lahko med treningi tudi moteče in naporno. Ko delam, namreč potrebujem mir. Predvsem v Evropi, na primer na Stleviu, kjer sem trenirala pred selitvijo v Južno Ameriko, ga je bilo malce premalo. Tu, v Čilu, pa se res nimam pravice pritoževati. Lepo mi je. Dobro se počutim. Vem, s kakšnim namenom sem s svojo ekipo pripotovala na južno poloblo. Zdaj delam, kar moram.

Edina ovira je zdravje, ki vam je nekoliko ponagajalo … Da, dva dni sem bila bolna. Še vedno kašljam, a lahko treniram.

V pravi poplavi slabih vesti in krizi, ki se zajeda v številne življenjske pore, so prav vaši uspehi za številne žarek upanja ali pa vsaj razlog za dobro voljo in nekajminutni pobeg z območja črnogledih misli. Čutite, da je tudi to vaše poslanstvo? Ne želim se omejiti le na sebe in svoje uspehe. Vsi športniki dajemo ljudem veselje. Tega se zavedam in to tudi čutim. Veselje je seveda obojestransko. Verjetno je prav to največ, kar lahko doživiš kot vrhunski športnik. Nikoli ne bom pozabila letošnje mariborske Zlate lisice in dogajanja ob progi ter v ciljni areni ob svoji slalomski zmagi. Ljudje so bili v zraku. Norišnica! Že danes mi gredo kocine pokonci, ko pomislim na tisti dan. To je bilo tudi zame nekaj novega. Odprla so se vrata nove sfere mojega početja.

Ste pripravljeni navijačem, o katerih govorite, v novi sezoni pokloniti tudi zlato olimpijsko kolajno, kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu zimskemu športniku? Oh, ne znam odgovoriti na to vprašanje. Morda mi ga niste zastavili najbolj posrečeno. Ha, ha …

Govorimo o redki lovoriki, ki vam še manjka … Da. Veste, da je to moj cilj. Na to se pripravljam. V Soči bom v prvi vrsti potovala zase in za svojo ekipo. Šele nato pridejo vsi drugi.

Še pred začetkom vaše sezone pa bodo pozornost plenili košarkarji na domačem evropskem prvenstvu. Boste spremljali tudi EuroBasket? Sem daleč od doma, a čutim evforijo, ki se ustvarja. Da, prav gotovo bom spremljala. Upam, da bodo fantje še naprej takšni junaki.

Tudi brez Tine Maze, ki se je prek Twitterja ponudila, da vskoči po umiku Bena Udriha … Mene pa res ne potrebujejo.