Milano Cortina 2026
Petek, 20. 2. 2026, 15.15
1 mesec, 3 tedne
Nekdanja judoistka Zarja Tavčar o vlogi prostovoljke na OI
Slovenka s posebno olimpijsko izkušnjo: Olimpijske značke so glavna valuta iger
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Nekdanja judoistka Zarja Tavčar je letošnje olimpijske igr epreživela kot prostovoljka OKS v biatlonskem središču v Anterslevi.
Na letošnjih olimpijskih igrah, ki so bile razprešen na več prizoriščih, je Slovenijo zastopalo 37 športnikov in športnic, a slovenska odprava je bila v resnici precej številčnejša. Vsaj ducat ljudi je v Italiji opravljalo manj vidne, a nič manj pomembne vloge. Med njimi tudi 25-letna Zarja Tavčar, nekdanja judoistka, ki je v Anterselvi kot prostovoljka skrbela za slovensko biatlonsko reprezentanco. V intervjuju za Sportal pripoveduje o svojem olimpijskem vsakdanu, pravilih, ki jih mora spoštovati vsak prostovoljec, in posebni valuti iger petih krogov – olimpijskih značkah oz. pinih.
25-letna Zarja Tavčar je od nekdaj tesno povezana s športom. Nekdanja judoistka, danes pa trenerka juda je leta 2017 na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v madžarskem Gyoru v kategoriji do 63 kilogramov osvojila bronasto kolajno.
Kasneje je kot mlada ambasadorka Evropskega olimpijskega komiteja sodelovala tudi na zimskem OFEM v Bakurianiju, kjer je bila del skupine 22 mladih ambasadorjev, ki so med vrstniki širili olimpijske vrednote. Za doprinos k projektu ji je predsednik Evropskega olimpijskega komiteja Spyros Capralos izročil posebno diplomo, Zarja pa je v vlogi ambasadorke lani sodelovala tudi na poletnem OFEM v Skopju.
Izkušnja z mladinskih festivalov je bila pravzaprav odskočna deska za olimpijsko prostovoljstvo. "Lani sem bila ambasadorka olimpijskih vrednot med mladimi športniki v okviru programa Evropskega olimpijskega komiteja. Potem so me pri OKS vprašali, ali bi šla tudi na olimpijske igre," pripoveduje.
Na projekt se je prijavila prek portala za prostovoljce, kjer jo je čakalo izpolnjevanje številnih obrazcev, nato pa še vrsta spletnih izobraževanj – o varnosti, vedenju, spoštovanju zasebnosti športnikov, pravilih glede objav na družbenih omrežjih in podobnem. "Imeli smo tudi usposabljanje v živo in ogled prizorišča v Anterselvi, kjer je moje olimpijsko delovno mesto."
Vez med reprezentanco in organizatorji
Prek OKS so na letošnjih olimpijskih igrah sodelovali štirje slovenski prostovoljci, razporejeni na štirih glavne lokacije – v Predazzo, Cortino, Livigno/Bormio in Anterselvo. "Smo vez med organizatorji in slovensko reprezentanco ter pomoč OKS. Naša vloga je nekoliko drugačna od vloge drugih prostovoljcev, saj smo ves čas na voljo svoji ekipi," pojasnjuje Zarja.
Kaj vse obsega njena olimpijska vloga? "Zelo različno. Pred začetkom iger sem pomagala pri pripravi sob za olimpijce, zbirala informacije o prevozih, akreditacijah, se pozanimala, kje je fitnes, prostori za sprostitev … Skratka o vsem, kar bi naše športnike lahko zanimalo. Kadar so na sporedu tekme, sem na prizorišču in pomagam pri vsem, kar naši biatlonci in biatlonke potrebujejo. Posredujem jim tudi informacije organizatorjev in OKS, da vse poteka čim bolj nemotene."
Anterselva – srce biatlonske evforije
Če je kdo letos pogrešal pravi olimpijski utrip zaradi razpršenosti prizorišč, ga v Anterselvi ni manjkalo, pravi naša sogovornica.
"Tribune so bile nabito polne, na tekmah se je zbralo tudi po 20 tisoč navijačev, vzdušje je bilo neverjetno. Tudi v hotelu znotraj olimpijske vasi se organizatorji trudijo z različnimi igrami, s katerimi skušajo športnike animirati, združevati, tako da vsaj malo začutijo olimpijski duh," pripoveduje. "Je pa tako, da so športniki zelo osredotočeni na tekmovanja. Morda je celo bolje, da ni klasične olimpijske vasi, saj je tam še več motečih dejavnikov."
Olimpijske značke (pini) so glavna valuta olimpijskih iger.
Olimpijski pini – glavna valuta iger
Zarja v nadaljevanju pogovora izpostavlja še eno zanimivost olimpijskih iger in sicer olimpijske značke oz. pini. "To je glavna valuta olimpijskih iger. Z njimi moraš ravnati preudarno, saj imamo vsi le omejeno število in hitro lahko ostaneš brez," pravi Zarja, ki se je pred dnevi ravno zaradi njih znašla v zanimivem položaju. Ustavil jo je namreč policijski avtomobil in seveda jo je najprej zaskrbelo, kaj je storila narobe. Izkazalo se je, da nič, policist se je samo pozanimal, ali bi lahko dobil pin, pa mu ni mogla ustreči, ker je vse že razdelila.
Pini so pogosto znak zahvale – hotelskemu osebju, sodelavcem, športnikom. Mnogi si z njimi okrasijo akreditacije ali kape, menjava med reprezentancami pa je poseben olimpijski ritual.
Menjava olimpijskih značk je zelo priljubljena dejavnost v času iger.
Hermelin Tina, maskota zimskih olimpijskih iger 2026
Zarja, ki ostaja vpeta v judo kot trenerka, bo v Italiji do zaključne slovesnosti, in če bo vse po sreči, to ne bo njena zadnja olimpijska izkušnja. Naslednje poletne igre bodo že čez dve leti v Los Angelesu, zimske pa bodo čez štiri leta gostili v francoskih Alpah. Da ima možnost izbora vsak, dokazuje zgodba 71-letnega Primorca Joška Kogoja, ki na letošnjih igrah skrbi za prevoz akreditiranih oseb.
Preberite še:
