Četrtek, 14. 3. 2013, 12.30
8 let, 7 mesecev
Nekoč za nagrado glasbene želje, danes globusi
Ko sta pred dvajsetimi leti Sonja in Ferdo Maze v otroško smučarsko skupino v SK Črna pripeljala mlado deklico po imenu Tina, trenerja Primož Vodovnik in Blaž Jelen seveda nista mogla slutiti, da sta pod svoje okrilje dobila prihodnjo zmagovalko skupnega seštevka svetovnega pokala. Danes tudi priznavata, da bi bila velika laž, če bi trdila, da sta že v prvem trenutku v mladi Tini prepoznala šampionko svetovnega formata. Po njunih besedah je bila povsem običajen otrok, ki je sicer hitro vpijal znanje. Res pa je, da je že na svoji prvi tekmi pokazala, da je – tekmovalka. "Bilo je na Ošvenu v Ravnah na Koroškem. Cicibanska tekma, prvi štart in takoj skok na stopničke. Takrat je v naši kategoriji nastopala tudi Janica Kostelić. Bila je večja, starejša in predvsem boljša. A čeprav je bila Tina kar leto mlajša od vseh tekmic, je bila v celotni zimi vseskozi prvo slovensko ime v vzhodni regiji. Tudi v skupnem seštevku slovenskega pokala je bila tretja. Črnjani smo bili tedaj znani po dobrem delu z mladimi. Tina se je hitro vklopila v ta sistem. Veliko vlogo je odigralo tudi naše domače smučišče v Črni. Gre za hrib, ki na prvi pogled ni nič posebnega, a to je teren, na katerem prihodnji šampioni izgubljajo strah pred hitrostjo," o sezoni 1992/93 razmišlja Primož Vodovnik, Tinin prvi klubski trener, ki se spominja tudi prvih "nagrad", ki jih je prejela za uspešne nastope. "Če je bila najboljša, je lahko ob vračanju s tekme v klubskem vozilu izbirala glasbo. Bila je DJ. Glasbene želje so bile njene prve nagrade," pripoveduje Vodovnik, ki se je sicer hitro umaknil iz trenerskih vrst.
Precej daljše obdobje pa je Mazejevo usmerjal Blaž Jelen, ki je še danes vpet v koroško smučanje. Kar šest let je bil njen trener, zato ne čudi, da ob vrnitvi v domači kraj Tina ne pozabi nanj. "Cenim in spoštujem njeno držo. Ne pozablja, kje je storila prve korake, ne pozablja, da je Črnjanka," pravi Jelen, ki je imel pod svojim okriljem heterogeno skupino otrok, v kateri je bil denimo tudi Aleš Gorza. Prav merjenje moči s starejšimi in predstavniki močnejšega spola je v Tini krepilo tekmovalnost. Na le to opozarjajo vsi, ki so se z njo srečevali na smučišču. "Želela je zmagovati. Želela je biti prva," poudarja Jelen, ki je odigral pomembno vlogo pri gradnji Tinine palete smučarskega znanja. "Vedno sem bil zagovornik veleslalomskega treninga. To je temelj. Smučar, ki osvoji veleslalomsko tehniko, ima osnovo za vse discipline. Sledi nadgradnja s pridobivanjem občutka za hitrost in drsenje," o smučarskih usmeritvah pripoveduje izkušeni koroški smučarski delavec.
Dve desetletji po prvih tekmah je Jelen ponosen, da je lahko sodeloval v prvih poglavjih uspešne zgodbe, meni pa, da je začela najboljša slovenska smučarka že tedaj vleči rdečo nit, ki jo je ohranila vse do danes. "Izstopala je po zelo zrelem razmišljanju. Odraščala je hitreje od vrstnikov. Zelo hitro pa sta do izraza prišli tudi delavnost in ambicioznost. Dala je vedeti, kaj želi. Prav zato smo jo že tedaj opazovali, kako je ob drugem mestu povesila glavo. A ne zaradi tega, ker ne bi cenila drugega mesta, temveč zato, ker je vedela, da ni pokazala vsega. Bila je jezna. Morda je to za zunanjega opazovalca nekoliko nenavadno. A s takšno miselnostjo se je preoblikovala v šampionko. Značajsko se torej ni spreminjala. Res pa je, da danes pokaže in pove več kot nekoč. Zakaj pa ne, saj je slavna," poudarja Jelen, ki bo skupaj s svojimi sokrajani Mazejevo pozdravil v ponedeljek. Takrat namreč v Črni načrtujejo velik sprejem.