SiolNET. Sportal Zimski športi
7,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Slovenci v tujini: Andrej Jerman

Nekdanji smukač, ki v deželi smučarskega teka trenira mlade Vikinge #foto

7,05

termometer

Andrej Jerman kolaž

Eden najboljših slovenskih smučarjev v hitrih disciplinah Andrej Jerman si že poldrugo leto kot trener služi kruh na Norveškem. 38-letni Tržičan ima odlične pogoje za delo, a tujina je tujina in tam si vedno le tujec, zato vrnitve v slovensko smučarsko okolje ne izključuje. Kaj pogreša in kaj mu daje največje zadoščenje? 

 


Andrej Jerman je še vedno edini Slovenec (seveda govorimo o moški konkurenci, v Ilki Štuhec smo dobili serijsko zmagovalko med dekleti), ki je zmagal v smukaški preizkušnji svetovnega pokala. Prihodnji mesec bo minilo že deset let od njegove prve zmage v svetovnem pokalu (Garmisch-Partenkirchen, februar 2007). Jerman, za prijatelje Jerry, se je od smučanja uradno poslovil aprila 2013 na posebni prireditvi na Krvavcu, ki so se je udeležili številni prijatelji iz smučarskega obdobja.

Tekmovalno kariero je v družbi smučarskih prijateljev (tudi Ivice Kostelića) sklenil aprila 2013 na Krvavcu. Tekmovalno kariero je v družbi smučarskih prijateljev (tudi Ivice Kostelića) sklenil aprila 2013 na Krvavcu. Foto: Vid Ponikvar 38-letni Tržičan je po koncu športne kariere, ki so jo zaznamovale tudi številne poškodbe, dve sezoni deloval kot član strokovnega štaba ekipe za hitri disciplini pri Smučarski zvezi Slovenije, od avgusta 2015 pa v Oslu na Norveškem dela kot trener na klubski ravni. Sklenil je pogodbo o triletnem sodelovanju, ki pa se z obeh strani lahko prekine kadarkoli.

Z Jermanom smo se pogovarjali prek Skypa, ki je tudi eden najpogostejših kanalov, prek katerega vzdržuje stike z ženo Simono, ki sodeluje z akciji Zdravniki brez meja in je prav tako veliko odsotna, prijatelji in družino v matični domovini.


V klubu Alpine Ready Jerman sodeluje z bosanskim olimpijcem Igorjem Laikertom. V klubu Alpine Ready Jerman sodeluje z bosanskim olimpijcem Igorjem Laikertom. Foto: Osebni arhiv

Kako je biti tujec na Norveškem?

Ni preprosto. Norvežani veljajo za dokaj zaprt narod in kot tujec si tukaj težko ustvariš socialni krog. Med nami je stalno neka distanca. Težko kar nekoga pokličeš, češ gremo na kavo. Nekdo mi je rekel, da je za Norvežane značilno, da ko si ustvarijo družino, se njihov socialni krog bolj ali manj hermetično zapre.

Živite v Oslu. V katerem predelu ste nastanjeni?

Živim na Holmenkollnu (znanem tudi po smučarski skakalnici), kjer imamo klubske pisarniške prostore in dvorano za kondicijske priprave. Vse imam na dosegu roke. Tudi kar se smučanja tiče. Na Norveškem lahko smučaš vse dni v letu.


-> Slovenka v Los Angelesu: Brezdomci v L.A. so bolj zadovoljni kot povprečen Slovenec
-> Bili so časi, ko je želela violino zažgati, zdaj jo poučuje v Angoli
-> Slovenec v Kanadi, ki dela 500 metrov pod zemljo


38-letni Tržičan trenutno živi v kraju Holmenkollen, ki je znan po smučarsko-skakalnem centru. 38-letni Tržičan trenutno živi v kraju Holmenkollen, ki je znan po smučarsko-skakalnem centru. Foto: Thinkstock
Kako zahteven je bil vaš prehod iz znanega okolja v domovini do tujega na severu Evrope? Je bilo treba tipati teren ali ste imeli že vse niti napeljane že pred prihodom?

Že pred prihodom na Norveško sem vedel, kje bom delal in s kom, tako da po tej poti nisem imel nobenih težav. Prvo leto sem živel v stanovanju družine, katere otroci trenirajo v našem klubu, zdaj pa sem najemnik v drugi hiši. Vedel sem, kam grem in kaj me čaka.

Ali ima dejstvo, da ste v svetovnem pokalu v smuku dvakrat pometli s konkurenco in se udeležili treh olimpijskih iger, na Norveškem kakršnokoli težo ali pomen?

Nekaj pomeni, dejstvo je, da imam nekaj znanja in izkušenj, vendar je na koncu vse to treba dokazati v praksi. Nobena zmaga v svetovnem pokalu ti ne pomaga, če ne znaš delati kot trener.

Jerman je v svoji karieri dvakrat zmagal v svetovnem pokalu. Prvič se je na najvišjo 
stopničko povzpel 23. februarja 2007, ko je v Garmischu zmagal v smuku. Jerman je v svoji karieri dvakrat zmagal v svetovnem pokalu. Prvič se je na najvišjo stopničko povzpel 23. februarja 2007, ko je v Garmischu zmagal v smuku. Foto: Reuters

Kaj konkretno obsega vaše delo v klubu Alpine Ready?

Delam z otroki od začetka osnovne šole do 16. leta, torej do obdobja, ko odidejo na športne gimnazije ali gimnazije, kjer imajo kot posebno vsebino tudi alpsko smučanje, tam pa je zanje odlično poskrbljeno. To pomeni, da jih na pripravah spremljajo določeni učitelji in da lahko sproti izpolnjujejo šolske obveznosti.

Sam sem odgovoren za pripravo celotnega programa, še posebej pa se ukvarjam s 16-letniki.

Kakšen status ima alpsko smučanje na Norveškem? Še vedno drži, da je smučarski tek alfa in omega, smučanje pa je nekje na obrobju zanimanja?

Smučanje je, pa bom povsem iskren, v primerjavi s smučarskim tekom vredno toliko kot pasja procesija. To je že večkrat izpostavil Filip Gartner, ki je na Norveškem delal kot trener.

Za smučanje nikoli ni bilo dovolj denarja. Ne glede na vse osvojene kristalne globuse, olimpijske kolajne in naslove svetovnih prvakov, se alpinci ne bomo nikoli približali tekačem. Oni so definitivno na prestolu, potem dolgo ni nič, nato pride na vrsto biatlon, šele dolgo zatem pa smučarski skoki in alpsko smučanje.

Norveška je dežela smučarskega teka. Eden njihovih nacionalnih junakov je tudi Ola Vigen Hattestad, življenjski sopotnik slovenske smučarske tekačice Katje Višnar in olimpijski prvak. Norveška je dežela smučarskega teka. Eden njihovih nacionalnih junakov je tudi Ola Vigen Hattestad, življenjski sopotnik slovenske smučarske tekačice Katje Višnar in olimpijski prvak. Foto: Sportida

Ste že osvojili kakšne njihove navade? Hodite na primer v trgovino s tekaškimi smučmi? Sinova nekdanje biatlonke Andreje Grašič Kobler, ki živi v Lillehamerju na Norveškem, menda v šolo hodita kar s tekaškimi smučmi.

Na žalost v Oslu ni dovolj snega za takšne podvige.

Kakšni so sicer norveški otroci? So res tako povezani z naravo in nerazvajeni, kot je splošno znano? (To je omenjal tudi srbski strokovnjak Ranko Rajović, ki smo ga lani gostili na siol.net, op. a.)

Po mojih izkušnjah je ravno obratno, zelo so razvajeni. Sicer to težko posplošujem, morda je Oslo izjema, ne vem, kako je s tem na deželi.  

Razvajenost se kaže v tem, da otroci nimajo delovnih navad, seveda obstajajo izjeme, manjka jim tudi žar borbenosti. Predvidevam da zato, ker so njihovi starši, vsaj teh, ki se ukvarjajo z alpskim smučanjem, zelo dobro situirani. Vsega imajo preveč.

Jerman o zdravstvu:

"Izkušenj z zdravstvom sicer k sreči nimam, vem pa, da je za vsak obisk osebnega zdravnika treba plačati 200 kron, kar je približno 20 evrov, ostalo pa je brezplačno. Otroci do 16. ali 18. leta imajo zdravstvene storitve zastonj, zobozdravstvo pa je samoplačniško."

O hrani:

"Hrana je na Norveškem kar težava, vse je zelo drago, tudi za njihove razmere. Najraje jejo hrenovke, vsaj tu v okolici Osla. Norveška ni ravno kulinarična destinacija. Opažam, da so restavracije s hitro prehrano nabito polne, za srednji nivo pa ni ponudbe. Za glavno jed in kozarec vina hitro odšteješ 50 evrov. Življenje na Norveškem je precej drago."

Fotografija s treninga v norveškem smučarskem središču Kvitfjell Fotografija s treninga v norveškem smučarskem središču Kvitfjell Foto: Osebni arhiv

Kot klubski trener imate verjetno veliko stikov s starši in njihovimi željami?

Da, vendar sem s tem razčistil že takoj na začetku, na prvem sestanku.

Zavedam se, da brez staršev ne morem, vendar pa kar zadeva delo na snegu, sledimo pravilom igre, ki sem jih določil takoj na začetku.

Včasih so na primer starši redno prihajali na treninge in opazovali svoje otroke, kar je bilo moteče, danes tega z redkimi izjemami ne počnejo več. To štejem kot dokaz, da zaupajo v naše delo.

Kako se klub financira?

Večino financirajo starši.

Se pravi, da si lahko vzamejo pravico do modrovanja v zvezi z načinom dela?

Trenerji pripravimo program - verjamem, da je kakovosten - , potem pa je od vsakega starša odvisno, ali bodo programu sledili ali se nam bodo pridružili zgolj občasno. Naš klub je klub za vse in s tem nimamo nobenih težav. Kdor bo zraven, bo delal po našem programu, kdo tega ne želi, pa pač ne bo delal z nami. Tistim, ki imajo željo, skušamo maksimalno pomagati.

Andrej Jerman Foto: Reuters

Verjetno spremljate slovenske smučarske uspehe?

Seveda, redno. Stvari se lepo razvijajo. Smučanje gre v pravo smer.

Vas še vedno vznemiri, ko spremljate tekme svetovnega pokala?

Seveda, navsezadnje sem bil res dolga leta vpet v smučarsko sfero. Všeč mi je bilo, ker je bila to res profesionalna raven, tukaj v klubu pa ni vedno tako. Včasih se trudim, da uredim vse potrebno, potem pa od 14 smučarjev na trening pridejo samo trije ali štirje. To mi včasih jemlje zagon. Ne vem, kje je razlog, morda se jim preprosto ne da.

Kaj vam je pri vašem trenerskem delu v največje zadoščenje?

Ko opazujem napredek nekaterih. Nekateri se res strmo vzpenjajo, nekateri pa se zaradi takih in drugačnih razlogov ne premaknejo nikamor. Na splošno pa so zelo dojemljivi in jih je užitek opazovati.

Drži, da se norveški otroci bolj pozno specializirajo za določeno športno panogo kot v Sloveniji?

Res je in to je zelo dobro. Mislim, da imajo zelo široko športno znanje. Niso kot furmanski konj.

"Vloga tekmovalca je bila moja najljubša služba." "Vloga tekmovalca je bila moja najljubša služba." Foto: Reuters

Jerman o trenerskem življenju v primerjavi z življenjem vrhunskega športnika:

"Najboljša služba, ki sem jih kadarkoli imel, je bila služba tekmovalca," pravi nekdanji smukač. "Če si dober, imaš pogodbo in redne prihodke, če si nadpovprečno dober, so ti dohodki še boljši. Ni se ti treba ukvarjati s tem, kje boš spal in kje boš treniral, za vse to poskrbijo drugi. No, zdaj sem jaz ta drug, ki skrbi za vse to. Ima pa oboje svoj čar."

Kako se sporazumevate z otroki?

Večinoma v angleščini, znam pa tudi malo norveško. Če znaš vsaj malo nemško, niti ni tako težko. Obiskoval sem dva tečaja na ljudski univerzi. Bili smo pisana druščina, pravi babilon ljudi.

Kako smo Slovenci zapisani pri Norvežanih?

Po mojih izkušnjah imajo s Slovenci dobre izkušnje. Filip Gartner je, vsaj kar zadeva alpsko smučanje, na Norveškem pustil globok pečat, poleg tega je tam kar nekaj slovenskih serviserjev. Smo kar na dobrem glasu.


-> intervju s trenerjem Filipom Gartnerjem


Trener Filip Gartner je na Norveškem pustil globok pečat. Trener Filip Gartner je na Norveškem pustil globok pečat. Foto: Vid Ponikvar

Kako ostajate povezani s Slovenijo?

Spremljam spletne medije, sicer pa z družino in prijatelji ostajamo v stiku prek Skypa ali aplikacije WhatsUpp.

Kaj je tisto, kar z obiska Slovenije vedno prinesete na Norveško? Brez česa ne gre?

Težava je v teži prtljage, zato pazim, kaj nesem domov. Običajno se vrnem z ekološko predelano moko in polento, ocvirki in zaseko, tega na Norveškem ni, večkrat tudi s kakovostno salamo. 

Ne izključuje vrnitve v slovensko smučanje. Še vedno je v tesnih stikih s trenerjem hitrih disciplin Petrom Penom. Ne izključuje vrnitve v slovensko smučanje. Še vedno je v tesnih stikih s trenerjem hitrih disciplin Petrom Penom. Foto: Vid Ponikvar

S klubom imate sklenjeno triletno pogodbo o sodelovanju. Se že ukvarjate z razmišljanjem o tem, kaj potem?

Seveda, je pa vse odvisno od tega, kako se stvari obrnejo. Težko rečem, kako bo.

Obstaja možnost, da se vrnete v slovensko smučanje, kjer ste že delovali kot član strokovnega sveta za hitre discipline?

Nikoli ne veš, kako se stvari obrnejo. Domače okolje je le domače okolje. Ti obračaš, bog pa obrne.

Ste z njimi v stikih?

Da, s Petrom Penom (glavnim trenerjem moške ekipe za hitri disciplini) sem v stalnih stikih. Določene stvari pokomentiram, občasno me vpraša tudi za mnenje.

Osebna izkaznica: Andrej Jerman

Datum rojstva: 30. 9. 1978

Največji uspehi:
dve smukaški zmagi na tekmah svetovnega pokala (Garmisch 2006/07 in Bormio 2009/10) in še dve uvrstitvi med najboljše tri.
Šesti smukač sezone 2006/07 in sedmi smukač sezone 2007/08.
Kar 11 sezon s točkami svetovnega pokala.
2. mesto na MSP (svsl, Megeve 1998)

Svetovni pokal:
prvi nastop 12. 12. 1998 (Val d'Isere), prve točke 13. 1. 2002 (Wengen), zadnji nastop 19. 1. 2013 (Wengen).
Skupaj 173 štartov, od tega 27 uvrstitev med 10.

Nastopi na SP:
St. Moritz 2003: 15. (komb), 28. (sm), 30. (svsl) Bormio 2005: 15. (komb), 20. (sm) Aare 2007: 17. (sm), 21. (komb), 23. (svls.) Val d'Isere 2009: 13. (sm), 12. (komb), 25. (svsl)

Nastopi na olimpijskih igrah:
Salt Lake City 2002: 21. (svsl), 28. (sm) Torino 2006: 19. (komb), 28. (sm) Vancouver 2010: 27. (komb), 29. (sm)

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 114
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin