Milano Cortina 2026
Anže Lanišek
Petek, 13. 2. 2026, 13.00
3 tedne, 6 dni
Pogled Andreje Lanišek na športni mejnik sina
Mama slovenskega olimpijskega junaka Anžeta Laniška odprla srce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,58
Anže Lanišek je v torek osvojil prvo zlato olimpijsko medaljo v karieri.
Kako je sploh biti mama olimpijskega zmagovalca? Nekoga, ki je pomagal Sloveniji pričarati čaroben trenutek, ob katerem so srca ljubiteljev športa na sončni strani Alp žarela od neverjetnega ponosa? "Tako, kot je vsaka mama ponosna na svojega otroka, sem tudi jaz na svojega," nam je mirno in preudarno, nič kaj evforično povedala mama Anžeta Laniška Andreja Lanišek.
Slovenski smučarski skakalec Anže Lanišek je v Predazzu uresničil sanje. V mešani ekipni tekmi je pomagal Sloveniji do olimpijskega naslova. Osvojil je zlato olimpijsko medaljo, o kateri je sanjal že od majhnega. Lahko si je oddahnil in proslavljal odmeven uspeh, podobno velja tudi za njegove najbližje.
Andrejo Lanišek smo zmotili v družinski cvetličarni v Ljubljani. Na začetku njegove kariere je bila njegov prvi pokrovitelj.
"Verjetno bo vse skupaj prišlo še za menoj. Le tisti, ki ga spremljamo, dobro vemo, čez kakšne vzpone in padce je šel Anže. Na prejšnjih olimpijskih igrah je bil favorit za štiri medalje, domov pa se vrnil brez ene. Takrat mu je najbolj pomagala družina. Pokazali smo mu, kako ga imamo radi ne glede na vse uspehe ali neuspehe. Uspeh je postranskega pomena. Anže je vendarle moj sin. Sina pa sprejmeš in podpiraš v vseh pogledih, v dobrem in slabem," mu je mama Andreja Lanišek še kako privoščila, da je na letošnjih olimpijskih igrah končno dočakal tisto, kar mu je spodletelo pred štirimi leti v Pekingu.
Olimpijska medalja je bila njegova dolgoletna želja. To je vedno izpostavljal, zlasti v družinskih krogih. "Anže je že od nekdaj vedel, kaj ga zanima in kaj želi početi. Ko je bil še majhen otrok, je sosedi, ki ga je takrat čuvala, dejal: 'Poglej, tudi ti boš enkrat takole mene gledala po televiziji.' Takrat je namreč po televiziji ravno gledal skoke. Tej prigodi se še danes nasmejimo. Že takrat je imel jasno zastavljene cilje, tudi olimpijsko medaljo," nam je Andreja Lanišek postregla z očarljivo anekdoto izpred mnogo let.
Takšen napis se bohoti v Fužinah in vedno znova ogreje dušo slovenskemu skakalnemu asu, ko obišče družinsko cvetličarno.
''Največja stvar, ki se lahko zgodi v športu, je ta, da ima otrok željo. Skoki zagotovo niso bili moja želja, ampak njegova. On je sanjal o teh stvareh, on je sanjal o medalji.''
"V največjo pomoč sem mu, če ostanem mirna"
Andreja Lanišek s psičko Ajo stiska pesti za sina Anžeta Laniška, obenem pa želi ostati mirna.
Njen sin je v zadnjih dneh eden osrednjih slovenskih športnih junakov, a ob vsem pompu, ki so ga ustvarili neustrašni orli in orlice, vseeno ostaja mirna. "Nisem pretirano evforična ob uspehih, niti ne pretirano žalostna ob neuspehih. Nekako se mi je uspelo priučiti, da njegove športne dosežke spremljam z mirnostjo in hvaležnostjo, da se je to sploh zgodilo," nam je pojasnila ponosna mati 29-letnega slovenskega orla.
Priznala je, da ob nastopih sina čuti posebno materinsko ljubezen in da njeno srce verjetno poskakuje še hitreje kot njegovo, vseeno pa skuša ostati mirna. "Če bi bila nervozna, mu ne bi prav nič pomagala. V največjo pomoč sem mu, če ostanem mirna. Tako lahko tudi on ve, da je z menoj vse v redu, ter bolj sproščeno opravlja svoje poslanstvo in službo."
Nika Vodan, Nika Prevc, Domen Prevc in Anže Lanišek so Slovenijo popeljali do prve zlate medalje na letošnjih olimpijskih igrah.
Zmotili smo jo v Ljubljani. Čeprav so letos olimpijske igre izjemno blizu Sloveniji, se vendarle ni odpravila v Predazzo. Razlog je zelo prijeten in plemenit. "Z Anžetom sta na olimpijskih igrah žena in terapevtka, dedki in babice pa smo odgovorni, da prevzamemo skrb za vnuka," so si skupaj s starši Anžetove žene Nastje po dnevih razdelili čuvanje in razvajanje vnuka Iana Luke. "Nič mu ne manjka. Vozimo ga na dejavnosti, da čim manj pogreša starše," je dodala, da so dedki in babice v tem trenutku bolj koristni doma z vnukom.
Tako bo vse do konca olimpijskih iger, ki bi lahko Lanišku prinesle še veliko lepega, saj ga čakata še dva izziva. Najprej sobotna tekma na veliki skakalnici, nato pa še superekipna preizkušnja.
"Brke ima za to, da imam kaj za vprašati"
Z Anžetom se med olimpijskimi igrami pogosto sliši, vseeno pa manjkrat, kot bi želela. A takšna je tudi njena želja, saj ga noče obremenjevati. Zaveda se, da je v Predazzu na svoji življenjski misiji, kjer piše najlepša poglavja svoje že tako pestre in razkošne kariere. "Ne želim po nepotrebnem pritiskati nanj. Najpomembnejše mi je, da se počuti v redu. Slej ko prej se že oglasi na moj klic in se lahko nato v miru pogovorimo."
Po zgodovinskem uspehu si je po novem brkati slovenski skakalec v torek v Predazzu lahko dal duška.
Le enkrat se je pogovor dotaknil tudi simpatične teme o modnem dodatku, ki si ga je omislil priljubljeni Žaba. Že nekaj časa namreč skače z brčicami pod nosom. Je imela morda pri tej ideji prste vmes tudi mama? "Ne, kje pa. To ni bil moj predlog. Ko sem ga iz radovednosti vprašala, zakaj si je pustil brke, mi je rekel, da jih ima za to, da imam kaj za vprašati. Zdaj pa sem glede tega povsem tiho," se je zasmejala in dodala: "To je pač njegova odločitev. Zakaj jih ima, ga niti ne sprašujem več. Ne utrujam ga s takšnimi zadevami. Tega se moraš odvaditi. Kot starš vrhunskega športnika moraš nekje potegniti mejo. Vsi bi ga nekaj spraševali. Vse nekaj zanima, če se kaj dogaja. Zato nočem, da bi se do njega obnašala kot novinar in ga spraševala za vse stvari. Ker on potrebuje le svoj mir," ga noče obremenjevati po nepotrebnem.
Poljaki hvaležni za njegove geste
Zdravljico že od mladih nog poje z izjemnim zanosom.
Lanišek se je po ekipni mešani tekmi športno zahvalil Timiju Zajcu, ker je tako lepo sprejel odločitev selektorja, da ne bo zastopal barv Slovenije in bo priložnost za nastop, čeprav je bil slabši na manjši skakalnici, ponudil Anžetu.
"Takšne stvari mu pomenijo ogromno. Da se zahvali ljudem, ki mu omogočijo pot do uspeha. Pridobil je veliko izkušenj in izvedel, kako je to videti, zato mu te stvari pomenijo še toliko več," ji zmeraj pogreje srce tudi spoznanje, kako močno cenijo Laniška na Poljskem, zlasti po tistem, kar je pred leti naredil za Davida Kubackega in njegovo ženo. "Ko to vidiš, ti je res toplo pri srcu, kako so ga sprejeli in znali biti hvaležni za njegove geste, ki jih naredi iz srca. Vedno upaš, da boš dal otrokom največ, kar znaš," ji je uspelo prenesti sinu plemenite vrednote, ki jih je ponotranjil in se z njimi zapisal tudi v srca Poljakov.
O tem, kako srčen junak je Anže in kako ljubi svojo domovino, dovolj nazorno priča tudi zanos, s katerim na zmagovalnem odru poje Zdravljico. "To je pa počel že od nekdaj. Ta naboj je vedno izkazal zlasti na ekipnih tekmah, ko je šlo za državo ali klub. Na posamičnih tekmah pa še ni pokazal tistega, kar zna."
Mislila je, da ji bo srce padlo v hlače
Andreja Lanišek sinu najraje pripravi govejo juho in mehko kuhana jajčka. "Rečemo mu zmagovalni jajček," nam je pojasnila.
Jo kot mamo kaj skrbi, ko Anže leti po zraku na vseh mogočih skakalnicah, ozračje pa je polno adrenalina? To so vendarle smučarski skoki, kjer se žal dogajajo tudi nesreče in padci.
"Strah? Z leti se nekako znebiš strahu. Ko je Anže začel skakati na majhnih skakalnicah, sem si mislila, da mi bo srce padlo v hlače. Pa potem skoči petkrat, desetkrat. Ko vidiš, da je pri tem suveren, začneš uživati še ti. Potem pa sledi sprememba, saj gre na naslednjo, večjo skakalnico. Prelomnico je predstavljala 50-metrska skakalnica, ko te spet stiska, pa 100-metrska, pride velikanka, z njo poleti in te spet nekako stisne. A vsakič, ko vidiš, da je zanesljiv, te ni več strah. Seveda, kdaj se zgodijo tudi padci. Takrat res ni prijetno, to ni lepo gledati, a se dogajajo. Ni skakalca, ki ne bi kdaj padel. To moraš sprejeti kot neizogiben del neke poti," nam je opisala, kako se spopada z občutkom strahu, ko spremlja sina pri zahtevnih nalogah.
Anže in Nastja Lanišek sta si družinsko gnezdece postavila na Gorenjskem.
Veliko raje ima svečane trenutke, ko se Anže vrne s potovanj ali tekem. Takrat mu pripravi najljubše jedi. "Takšnih trenutkov žal ni več veliko. Anže ne pride več pogosto v Domžale, ampak gre takoj do svoje mlade družine v Kranj. Tako ga moram jaz obiskovati," nam je povedala in z nasmeškom zaupala, katera je najljubša jed slovenskega skakalnega olimpijskega junaka.
"Obožuje govejo juho, ta ne sme manjkati. Za zajtrk pa mu vedno pripravim mehko kuhan jajček. Rečemo mu kar zmagovalni jajček," je še toliko bolj zadovoljna, da je Anže tako discipliniran, da ni imel nikoli posebnih težav s prekomerno telesno težo. Tako si lahko privošči tudi veliko zmagovalnih jajčkov. Pa dober tek, šampion, in še veliko takšnih družinskih pojedin!
