Četrtek, 5. 3. 2026, 20.04
1 mesec, 1 teden
So na pravi poti
Čustven zapis: slovenska najstnica ne izgublja upanja
"Neizmerno hvaležna, da sem danes tukaj, kjer sem," je v čustvenem zapisu zapisala Tina Erzar, slovenska smučarka skakalka, ki kljub zahtevni diagnozi (anevrizma kostne ciste na vratu) ostaja pozitivna.
Šele 18-letna slovenska skakalka je spoznala, kako so lahko življenje čez noč obrne na glavo in kako pomembno je zdravje. Slovenska najstnica je še v fazi okrevanja in je hvaležna za vsako napredek, ki ga opazi pri svojem zdravljenju.
Sama pravi, da je trenutno najpomembnejše, da je skoraj brez bolečin in da je z vsako injekcijo bližje svojemu cilju. Ta cilj pa je, da bi enkrat spet živela normalno življenje, karkoli bo prišlo po tem, pa bo zanjo še boljše.
"Morda nisem niti na polovici poti, a globoko v sebi vem, da ima bog načrt z mano."
Bog ima načrte z njo
"Leto 2026 je bilo do zdaj čudovito! Preživela sem več časa z družino, prijatelji in bilo je še veliko drugega. Nekaj sem tudi potovala! Ko pogledam nazaj na začetek, sem neizmerno hvaležna, da sem danes tukaj, kjer sem. Morda nisem niti na polovici poti, a globoko v sebi vem, da ima bog načrt z mano. Dokler tako čutim, sem več kot srečna. Niti vedela nisem, koliko moči imam v sebi," je zapisala Erzar, ki je imela v zadnjem času nekaj pregledov in ti kažejo, da je na pravi poti in da vse poteka tako, kot mora.
Še vedno ima upanje, da se vrne na skakalnico
Nekatere stvari so se ji sicer zgodile, ampak kot pravi, da tisto, kar te ne ubije, te okrepi. "Pred menoj je še veliko stvari. Morda tudi to, da se bom morala znova naučiti držati glavo brez opornice, vendar sem pripravljena boriti se za svoje sanje. In da, če se moja kost zaceli in bo vse potekalo tako, kot upamo, se bom vrnila na skakalnico."
Še vedno zelo hvaležna
"Kakorkoli že, o nekaj težkih mesecih končno spet vidim nekaj sonca. Moje življenje se je zelo spremenilo, vendar tudi na pozitiven način. Še vedno sem hvaležna svojim zdravnikom, fizioterapevtu, psihologu in svoji družini, ker me držijo pokonci, tudi ko je vsega preveč."
Preberite še: