Torek, 17. 2. 2026, 9.25
2 tedna, 5 dni
Anže Lanišek po ZOI 2026
Anže Lanišek: Želja so tako ali tako vedno stopničke, medalja, ampak …
Od našega poročevalca iz Predazza
"Želja so tako ali tako vedno stopničke, medalja, ampak na žalost danes ni bilo dovolj," je bil po zadnji skakalni tekmi na olimpijskih igrah Milano Cortina 2026 razočaran Anže Lanišek.
Z včerajšnjo – zaradi močnega sneženja skrajšano – moško superekipno tekmo so se na veliki skakalnici v Predazzu olimpijske igre 2026 za smučarske skakalce končale. Slovenski par Domen Prevc – Anže Lanišek je po samo dveh izpeljanih serijah zasedel peto mesto, do bronaste kolajne pa mu je zmanjkala le točka in devet desetink. "Želja so tako ali tako vedno stopničke, medalja, ampak na žalost danes ni bilo dovolj," je bil po svoji zadnji tekmi na letošnjih olimpijskih igrah razočaran Lanišek.
"Dobro sem odprl tekmo, res je bil lep skok, tudi drugega sem se že kar dobro čutil, ampak škoda, malo sem bil pozen in gibanje ni bilo dokončano. Da … Veliko bolje kot na posamični tekmi, bil je korak v pravo smer, ampak … Želja so tako ali tako vedno stopničke, medalja, ampak na žalost danes ni bilo dovolj," je slovenskim novinarjem po tekmi parov, ki je bila sploh prvič v olimpijskem programu, razlagal poklapani Anže Lanišek.
Iz Predazza vseeno odhaja kot olimpijski prvak, saj je zlato kolajno osvojil na tekmi mešanih ekip ob Nikah Prevc in Vodan ter današnjem partnerju Domnu Prevcu. Na posamičnih tekmah ni blestel, na mali skakalnici je zasedel zanj skromno 26. mesto, na veliki je bil še štiri mesta slabši. Zakaj je torej toliko bolje nastopal na ekipnih tekmah? "Tako pač je. V redu, tudi dobro. Pomembno je, da naredim skoke tako, kot je treba," se je mučil z iskanjem smiselnega odgovora. "Na obeh skakalnicah sem se res lovil, sploh na posamičnih tekmah, ekipne sem oddelal veliko bolje. Dobil sem lekcije za naprej. Drži, treba je še kakšno stvar spremeniti in oddelati tako, kot je treba, da bom znal na vseh tekmah pokazati tiste svoje prave skoke," je sklenil.
Na obeh skakalnicah v Predazzu se je lovil, domov pa vseeno odhaja z zlato olimpijsko medaljo.
Današnji razplet superekipne tekme je bil nekoliko presenetljiv. Avstrijca Jan Hörl in Stephan Embacher sta bila nadvse suverena, medtem ko sta povsem razočarala Japonca Ren Nikaido in Rjoju Kobajaši, ki sta veljala celo za prva favorita v boju za olimpijsko zlato. Ta sta naposled zaostala tudi za Slovencema in končala na šestem mestu, srebrno in bronasto medaljo pa so proslavljali v taboru Poljske in Norveške.
"Zanimiva tekma, čeprav se ta še malo bolj vleče, česar pa smo vajeni že s svetovnega pokala. Tukaj ni bilo nič drugače, le medalje so se delile na koncu," je o dogajanju v zasneženem Predazzu še ocenil Lanišek, koncept tekme, v katerem morajo skakalci opraviti tri skoke namesto klasičnih dveh, pa se mu ne zdi nič posebnega. "Saj na treningu jih naredimo po pet, šest, kdaj sedem, osem, tudi več smo jih že delali."
S skakalnicami v olimpijskem Predazzu se Lanišek torej v teh slabih dveh tednih ni spoprijateljil, čeprav domov odhaja kot olimpijski prvak. Čez 12 dni se spet nadaljuje svetovni pokal, karavana se bo ustavila na letalnici v Kulmu, Lanišek pa je četrti v skupnem seštevku. Kakšne cilje ima v nadaljevanju sezone? "Uf, kaj naj rečem? Kaj pa je sploh cilj? Nič, zdaj je cilj čim bolje skakati, uživati, se ne obremenjevati, skakati čim dlje," pravi.
Anže Lanišek
Milano Cortina 2026