Ponedeljek, 2. 2. 2026, 16.00
1 mesec
Pot Žige Šeška
Zgodba Žige Šeška: To ni projekt, to je način življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,61
Cela družina Šeško je močno vpeta v tenis.
V nedeljo se je v Melbournu zgodila ena lepših zgodb slovenskega tenisa. Žiga Šeško je postal zmagovalec mladinskega OP Avstralije. A za to lovoriko stoji vsa družina ter dolga in zelo premišljena pot. Pogovarjali smo se z njegovim očetom, Dejanom Šeškom, ki pravi da te zgodbe ne želi imenovati projekt, ampak gre za način življenja cele družine.
Oče Dejan po poklicu ni teniški trener. Je ekonomist in že dolga leta dela v financah. A tenis je njegova strast že od mladosti. Kot najstnik se je zaljubil v ta šport, kasneje opravil kar nekaj trenerskih izpitov in želel razumeti proces. Hodil je na izobraževanja, spremljal treninge vrhunskih trenerjev, si zapisoval in snemal. Nima se za teniškega trenerja, ampak se pogovarja s strokovnjaki, uči se in v danih okoliščinah išče najboljše možnosti za Žigo.
"Žiga je imel za vse poskrbljeno."
Vsak dan sta bila v stiku
Žiga je v Avstralijo odpotoval že 10. januarja, v sklopu razvojnega programa ITF, in verjetno si je sam najbolj želel, da to ne bo samo izkušnja, ampak nekaj več. Oče priznava, da mu je bilo žal, ker ni šel zraven. A če želi biti prisoten na drugih turnirjih sezone, se je moral odpovedati Avstraliji. Žena in mlajši sin sta odpotovala v Avstralijo, on pa je bil vsak dan v stiku prek videoklicev, kot da bi bil na pol tam.
"Žiga je imel za vse poskrbljeno. Tudi malo mlajši avstralski trener v ekipi ITF je super. Res je bila dobra kemija. Analizirali so dvoboje od nasprotnika in se pomenili. Imel je trojno podporo. Zelo rad vidi, da jaz pokomentiram nasprotnika in se pogovoriva glede dvoboja, ampak hkrati pa še z avstralskim trenerjem in vsak dan se je slišal z nekaterimi trenerji iz Nadalove akademije, kjer trenira danes. Iz treh strani je imel informacije in si je potem ustvaril svoje mnenje. In ni skrivnosti, ker se ti igralci poznajo med sabo, da v bistvu že ve približno, kakšna bo taktika."
Tudi Nik Razboršek je imel pomembno vlogo pri razvoju Žige Šeška.
Tudi v Sloveniji so zelo dobri trenerji
Začetki niso bili enostavni, saj Hrastnik, od koder prihaja družina Šeško, nima idealnih pogojev za vrhunski tenis. Veliko je bilo voženj, veliko kilometrov in iskanje sparing partnerjev. Zato so si želeli, da ima Žiga čim več stvari na enem mestu. Torej trening, preventivo, fizično pripravo, konkurenco in predvsem možnost, da občasno trenira z vrhunskimi igralci, da vidi, kakšna je žoga vrhunskega igralca, kakšen je proces in kakšna je razlika.
Pred tem sta veliko vlogo odigrala slovenska trenerja Denis Bovhan in Nik Razboršek. Dejan zelo spoštuje delo teniškega trenerja in poudari, da imamo tudi v Sloveniji zelo kakovostne trenerje. "Nik Razboršek je bil res posvečen svojemu delu. Lahko kar rečem 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Pri trenerju je pomembno, ali se je pripravljen temu posvetiti. Tudi za trenerje je to zelo naporna stvar, če so ves čas na terenu."
Prelomna odločitev in pot v Italijo
Prelomna je bila odločitev, ko je v zgodbo vstopil Ugo Colombini, priznani teniški agent. Ta je predlagal, da se Žiga vključi v Piatti teniški center. Odločili so se za italijansko zgodbo, ampak ne zaradi enega trenerja, ampak zaradi celotne podpore. Preventivni del, o katerem so govorili tudi slovenski igralci, med njimi Blaž Kavčič, je bil zelo pomemben. Ob tem je redno hodil v Monte Carlo, kjer je bil hitting partner najboljšim teniškim igralcem.
"To je bila res takšna stvar, ki mislim, da mu je veliko dala. Tudi na Nadalovi akademiji je za vse poskrbljeno. Imajo vrhunske kapacitete, en skupek določenih profesionalcev, ki pridejo tja trenirat. Določeni imajo tam tudi svojo bazo. Včasih je veliko pritoževanja, če se trenira s slabšim igralcem. Jannik Sinner, s katerim je Žiga večkrat treniral, vedno trenira s slabšim na njegovem klasičnem treningu. Tudi Holger Rune trenira s slabšim, ampak se da narediti zelo dober trening tudi z dobrim mladincem. In Žigi velikokrat povem, da nikoli ni vse idealno."
Treningi z najboljšimi igralci so neprecenljive izkušnje
Žiga je bil vedno osredotočen in profesionalen. A njegova zrelost je prišla postopoma. Biološko je dolgo zaostajal za vrstniki, kar se je poznalo v mlajših kategorijah. Prav zato je bilo treba ves čas poudarjati, kako pomembna je pri tenisu glava. "Spomnim se turnirjev do 14 let, ko si videl, da je bil kdo od njegovih vrstnikov že veliko bolj razvit. Tudi te stvari se poznajo in mu je bilo treba vedno poudarjati, da tudi glava naredi svoje."
Ko je bil lani hitting partner na masters turnirju v Monte Carlu, ko je vsak dan po tri ure ogreval profesionalce, se je učil neprecenljive stvari. Spoznal je rutino, priprave najboljših igralcev pred in po treningu. In to so po mnenju očeta malenkosti, ki sestavljajo celoto.
"Recimo, ko prideš na trening z Jannikom Sinnerjem, s katerim je večkrat treniral, vidiš, kakšne procedure imajo. Teniški trening ni samo ura in pol treninga, dejansko je še veliko stvari pred in po treningu. Vse te stvari se mi zdi, da so mu nekaj dale. Recimo lani je bil hitting partner na mastersu turnirju v Monte Carlu in je bil vsak dan na igrišču po tri ure in ogreval profesionalce. To mislim, da je največ za mladega fanta."
"Vsakokrat, ko je prišel s treninga in je imel pri določenih primerjave z Luko Dončićem, mi je govoril: 'Pa nisem tako slab.'"
Obkrožen z vrhunskimi strokovnjaki, tudi s trenerjem Luke Dončića
Pomembno vlogo pri njegovi karieri je imel tudi kondicijski trener Anže Maček, kondicijski trener Luke Dončića. Trikrat na teden so Žigo vozili v Ljubljano. Primerjave z vajami, ki jih je delal Luka Dončić, so mlademu Žigi dale dodatno samozavest.
"Vsakokrat, ko je prišel s treninga in je imel pri določenih vajah primerjave z Luko Dončićem, mi je govoril: 'Pa nisem tako slab.' (smeh, op. p.) Te stvari se potem malo sestavljajo in skupek vsega tega so tudi rezultati. Saj ne vemo, kaj bo. To je še vedno mladinski tenis in je ogromno igralcev, ki ima težave pri prehodu iz mladinskega v članski tenis. Ogromno je še stopničk … Bilo je ogromno igralcev, ko so zmagovali, pa jih nikjer več ne vidimo. Upamo lahko, da bo imel to rad, da ne bo imel kakšnih poškodb in da bo imel še naprej proces, ker je treba na fizičnem področju še veliko narediti."
Ob tem ne pozabi omeniti Hrvata Daliborja Širolo, enega največjih strokovnjakov za fizično pripravo v tenisu. Sodeloval je z Ivanom Ljubičićem, Jannikom Sinnerjem, danes tudi z Novakom Đokovićem. Prav Širola pa je bil eden ključnih razlogov, da je Žiga odšel v Piatti teniški center.
Povezani so tudi z družino Petra Kauzerja, vrhunskega kajakaša.
Nekaj časa je bil tudi kajakaš
Žiga je treniral nogomet in kajak, ki je znan po legendarnem, še vedno aktivnem Petru Kauzerju. Do 12. leta je danes 17-letni Žiga preizkušal različne športe. Oče je hitro videl, da mu bolj ležijo individualni športi. Kajak pa je bil zgodba bolj za izkušnjo in za druženje.
"Kar zadeva kajak, takrat tenis še ni bil nekaj resnega … Smo tudi družinski prijatelji s Petrom Kauzerjem, tako da jih dobro poznam, saj je moj mlajši sin sošolec s Kauzerjevo hčerko. Tudi sam sem veliko hodil na kajakaški klub, ampak bolj za družbo. Meni se je vedno zdelo dobro, da otroka poskusita različne stvari. Skratka, nikoli nismo želeli te prezgodnje specializacije. Glede tega smo bili zelo previdni. Vedno se mi je zdelo pomembno, da poskusi čim več različnih stvari."
"Poskušamo iti po poti, da bi mogoče lahko nekoč postal dober profesionalen igralec."
Ni projekt, ampak način življenja
Oče danes svojo vlogo bolj kot nadzorno. Kot del teniškega trikotnika, o katerem je govoril priznani slovenski teniški strokovnjak Aleš Filipčič. Starši, trenerji in igralec. To zanj ni projekt, to je način življenja, v katerega je vključena vsa družina.
"Nekaj vem o tenisu, ampak daleč od tega, da sem strokovnjak. Sebe vidim bolj kot osebo, ki mora vse skupaj nadzorovati. In tega nočem imenovati kot projekt, ker to je pri nas način življenja. V tem uživamo in to radi delamo. V vsakem obdobju se želim pogovoriti in najti najboljšo rešitev. Idealne rešitve nikoli ni, ampak poskušamo iti po poti, da bi mogoče lahko nekoč postal dober profesionalen igralec."
Preberite še:
