Iskrena izpoved Žige Šeška, ki ostaja na realnih tleh #video

Ta teden si dokazal, da sodiš na turnirje ATP ali pa vsaj na Challengerje. Kako gledaš naprej?
V bistvu je to zdaj stvar dogovora z mojo ekipo. Seveda s trenerji z akademije in z očetom, ki je še vedno zelo vpleten v moj tenis. Načrta še nismo naredili. Vem, da bom zdaj sodeloval v Davisovem pokalu v Velenju, potem pa bomo naredili načrt za naslednje obdobje.

Verjetno se bom vrnil nazaj na akademijo Rafaela Nadala, kjer bom opravil en sklop treningov. Kaj bo sledilo, še ne vem. Najverjetneje bodo to profesionalni turnirji Futures, mogoče kakšen turnir serije Challenger. Ali bom še igral mladinske turnirje ali ne, za zdaj še ne vem. O vsem tem se bomo morali še pogovoriti.

"Lahko povem, kaj sem jedel." Foto: Aleš Fevžer Ste verjeli ta teden kakšnemu vraževerju, je bilo kaj posebnega na jedilniku na primer?
Lahko povem, kaj sem jedel. Za zajtrk sem imel vedno kosmiče, pomarančni sok, jajca in bananin kruh. Vedno sem pojedel še en kos bananinega kruha in en majhen rogljiček. Za kosilo so bile vedno testenine z omako pesto, piščancem, špinačo in bučkami. Cel teden, pravzaprav deset dni, ista hrana, tako da sem se že malo naveličal, ampak je delovalo, zato nisem ničesar spreminjal. Za večerjo pa, kakor je bilo, včasih testenine, včasih sem jedel suši, ampak načeloma sem se tega držal skozi ves teden.

Ste imeli tudi v svoji torbi vedno iste stvari?
Dodatke za te napitke imamo že dolgo skoraj iste, že več let imam iste. Izotonik ostaja zmeraj isti pomarančni okus. Potem imam še en napitek za ogljikove hidrate, da mi ne zmanjka energije med dvobojem, elektrolite, kar je bilo zelo pomembno v vroči Avstraliji, in napitek za po dvoboju. Se pravi malo beljakovin, malo ogljikovih hidratov.

Zdaj je bilo veliko poudarka na turnir za grand slam, hkrati pa še vedno obiskujete srednjo šolo. Trenirate v tujini, kako sicer poteka vaše življenje, koliko časa ste doma?
Poskušam čim več časa preživeti v Sloveniji, ker sem res rad tukaj. Zelo rad sem doma, rad preživljam čas s prijatelji in z družino v Hrastniku, v Zasavju. Šolo pa usklajujem, kolikor se le da. Pri tem mi gredo zelo na roko in mi res pomagajo, zato se moram zahvaliti celotni gimnaziji Litija, profesorjem in tudi sošolcem. Pošiljajo mi vse snovi in zapiske, tako da se načeloma učim po njihovih zapiskih in potem dobim ocene.

Po kom se najbolj zgledujete v tenisu? Danes smo slišali, da ste nekako šli tudi po stopinjah Katarine Srebotnik in Mime Jaušovec. Imate radi teniško zgodovino?
Da, rad imam, rad. Zaljubljen sem v tenis, tako da mi ni težava, če se pozanimam tudi za stvari iz preteklosti. Tako kot ste rekli, Mima Jaušovec … In v bistvu sploh nisem vedel, da sem prvi slovenski moški igralec, ki je osvojil mladinski grand slam. S tem sem se poskušal čim manj ukvarjati. Je pa to vseeno nekaj posebnega tudi zame, torej da sem prvi.

Foto: Teniška zveza Slovenije

Kdo pa je vaš vzornik na igrišču?
Glede tega bi rekel, da je to Roger Federer. V prejšnjih letih je bil moj vzornik Rafael Nadal, predvsem po obnašanju in po energiji, ki jo je kazal na igrišču. Kar zadeva igro, pa veliko gledam tudi posnetke Federerja in se poskušam od njega kaj naučiti. Veliko stvari. Za servis vem, da smo nekaj pobrali od Federerja. Moj agent mi je vedno govoril, da imam podoben forhend kot Del Potro, tako da je to kar lepo slišati. Seveda pa zdaj poskušam razvijati svojo tehniko naprej. Zagotovo pa se učim tudi od drugih igralcev.

Gledate samo tehniko Rogerja Federerja ali tudi kaj drugega?
V bistvu mi je zelo všeč njegova energija – to, kako samozavestno hodi po igrišču. Vedno ima nekakšen "poker face" na obrazu, nikoli se ne jezi pa tudi ne razveseli se preveč. To se mi zdi zelo v redu. Po moje je pomembno, da si ves čas na isti ravni, da ni preveč nihanj. Seveda pa je tu tudi tehnika. Po mojem mnenju ima Federer najboljšo tehniko vseh časov, ampak ima enoročni backhand, tako da se tukaj ne morem zgledovati po njem. Najbolj se zgledujem po njegovi taktiki, kdaj kako odigra, kako vrača servis, kam servira. To so stvari, ki jih najbolj poskušam prevzeti od njega.

Danes trenirate na Nadalovi akademiji, v Avstraliji je bil tudi Nadal. Ste imeli že kakšen neposreden stik z njim? Vaš rezultat je zagotovo prišel do njega.
Da, videl sem ga že nekajkrat, celo z njegovimi otroki. Kolikor vem, ima dva majhna otroka. Eden je star dve leti, eden se je pravkar rodil. Žal se še nisem pogovarjal z njim, ampak upam, da bo tudi ta priložnost še prišla.

Kako zahteven bo zdaj prehod iz mladinske v člansko konkurenco oziroma nadaljevanje kariere na članski ravni?
To je najtežja stvar v tenisu, torej da preneseš mladinsko kariero v člansko konkurenco. Zelo je težko, konkurenca je izjemna. Veliko je igralcev, ki si to želijo, ki delajo vse pravilno, tako da je res zelo zahtevno. To je še vedno mladinski rezultat. Seveda, sem zelo vesel in zelo ponosen, ampak bom še naprej trdo delal, še bolj kot do zdaj, in poskušal narediti korak naprej tudi v članski konkurenci.

Imeli ste veliko podporo s strani ITF, trenerjev iz Nadalove akademije in vašega očeta. Kateri nasvet vam je v Melbournu prišel najbolj prav?
Jaz bi rekel, da je bil najboljši nasvet ta, da sem ostal sproščen in nisem preveč razmišljal o tem, da moram zdaj zmagati, ker to ne bi bilo dobro. Poskušal sem se čim bolj zabavati. V glavi sem si večkrat rekel, kje bi bil raje kot tam, v tistem trenutku. In v kakšnih težkih trenutkih sem si rekel: Žiga, nikjer ne bi bil raje kot tukaj, na Rod Laver Areni. To mi je vedno nekako pomagalo, da sem se v glavi resetiral in šel pozitivno naprej.

Foto: Profimedia

Je bila zadnja točka turnirja težka?
Niti ne. Bil sem kar samozavesten. Bil sem kar prepričan v svoj servis. Roka se mi ni nič tresla ali kaj podobnega, tako da s tem nisem imel težav. Načeloma sem vedel, da bom dvoboj zaključil.

Kako naporno je bilo pozirati s pokalom, rekli ste, da je kar dolgo trajalo?
Trajalo je kakšne pol ure in je bilo kar dolgo. Ampak ja, to so sladke skrbi. Na igrišče je prišlo kar veliko fotografov, moral sem narediti veliko različnih fotografij s pokalom. Pokal je bil kar težek, tako da so me na koncu roke kar bolele. Ampak ja, užival sem v vsem skupaj.

Kakšni pa so bili vaši cilji pred odhodom v Avstralijo?
Cilj je bil že od začetka v Avstraliji, da zmagam. Mislim, da je treba imeti visoke cilje. Na srečo so se tudi uresničili. To je v bistvu plod trdega dela skozi vso kariero in tudi dobrega pripravljalnega obdobja. Tako kot sem že rekel, pa med turnirjem potem ni več stvar tega, da si v glavi ustvarjaš prevelik pritisk. Delam najboljše, kar lahko in ostajam sproščen.

"Mama v bistvu drži družino skupaj. Vedno je tu za nas in v bistvu dela vse, tako da tudi ona nima veliko počitka. " Foto: Osebni arhiv

Za vami stoji cela družina, kajne?
Oče je mogoče najbolj viden, ampak sta zelo vpletena tudi mama in brat Erik. Erik je skupaj z mamo prišel v Avstralijo. Mama drži družino skupaj. Vedno je tu za nas in dela vse, tako da tudi ona nima veliko počitka. Zdaj je doma, po moje še spi, ker je bila od poti res zelo utrujena. Brat Erik pa je skrbel za dobro vzdušje. Z njim sva se res veliko zabavala, tudi zvečer v hotelu, tako da je on skrbel za dobro počutje in je res navijal. To mi je bilo zelo všeč. Tudi na kameri se je videlo, kako vesel je bil med točkami. Oče je bil doma, v službi in je pomagal na daljavo. Tako da res hvala vsem.

Kje se vidite čez pet let?
Cilji so seveda visoki. Upam, da bom lahko igral na teh pravih turnirjih za grand slam, ampak grem turnir za turnir in zmago za zmago. Treniral bom naprej in bomo videli, kaj bo prineslo nadaljevanje.

Včasih je bil tudi kajakaš. Foto: Guliverimage Prihajate iz Hrastnika. Tam sta dva zelo uspešna športnika namiznoteniški igralec Darko Jorgić in kajakaš Peter Kauzer. Ste kdaj igrali namizni tenis ali pa se ukvarjali s kajakom?
Kot mlajši sem se ukvarjal z veliko športi. V bistvu za zabavo igram in počnem vse mogoče, od plezanja do namiznega tenisa, kajaka, plavanja, kolesarjenja. Zelo rad imam šport in se tudi zelo rad rekreiram, pogosto tudi takrat, ko bi moral imeti prost dan. Vedno grem nekam, nikoli ne morem biti pri miru.

Kot mlajši sem treniral tudi nogomet, hkrati s tenisom, mislim da kakšni dve leti. Potem sem bil eno leto tudi pri kajaku, spodaj na Savi, v klubu, kjer sem veslal s Petrom Kauzerjem. Vsekakor pa je zelo lepo, da ima Hrastnik dva tako vrhunska športnika in lepo je hoditi po njihovih stopinjah.

Za dekle verjetno nimate časa?
Dekleta trenutno nimam, trenutno sem samski (smeh, op. p.). 

Preberite še:

Sportal Veliki pokal ostal v Melbournu, 17-letnemu Šešku pripadla le replika

Sportal "To je šele začetek." Ali bo Žiga Šeško pisal zgodovino tenisa?

Sportal Zgodba Žige Šeška: To ni projekt, to je način življenja