Errani: V Italiji niso verjeli vame

Sedmi mesec v tem letu ji bo ostal v večnem spominu. Na začetku julija je v ''domačem'' Palermu prvič v karieri na WTA turnirju povzdignila v zrak zmagoslavni pokal, za nameček osvojila še prvenec v konkurenci dvojic, nato pa je po odpovedi nastopa v Bad Gasteinu odpotovala v Portorož in zadela v ''polno''.

Znamenita teniška imena so ''odpadala'' drug za drugim. V četrtfinalu je izločila prvo nosilko Marijo Kirilenko, v polfinalu tretjo Caroline Wozniacki, v sklepnem dejanju pa se je ''zadovoljila'' s prepričljivo zmago nad četrtopostavljeno Španko Anabel Medina Garrigues. ''Presrečna sem. Hvala trenerju in staršem, pa tudi Anabel. V Portorožu se počutim odlično, tako da se bom rade volje vrnila prihodnje leto,'' ni skrivala izbruha čustev na osrednjem štadionu ŠRC Marina po drugi ''veliki'' zmagi v zdaj že šest let trajajoči profesionalni karieri.

''Moje zmagovito orožje v finalu? Poizkusila sem se boriti za vsako točko, saj sem imela občutek, da je hotela Anabel vsako točko zaključiti hitreje. Vedela sem, da je to posledica tega, ker je bila utrujena še od dveh sobotnih dvobojev (ob polfinalu med posameznicami še zmaga v finalu dvojic, o.p.). Ko je v drugem nizu izenačila iz 0:3 na 3:3, sem čutila malce praznine, svoje pa je naredila tudi vročina. Končalo se je srečno, tista sedma igra je bila odločilne narave. Seveda sem vesela nove lovorike,'' pa je dejala članica italijanske olimpijske ekipe na OI v Pekingu (nastopila bo v konkurenci posameznic, o.p.) na tiskovni konferenci po osvojenem portoroškem naslovu.

Srečo našla v Španiji

Sara se je pred dobrimi 21 leti rodila v Bologni. Dokončno odločitev, da se bo poizkušala dokazati v profesionalni teniški smetani, je padla pred devetimi leti. Takrat je pričela z nastopi na ITF turnirjih z nagradnim skladom v višini 10.000 dolarjev, leta 2002 pa je povsem prestopila v profesionalne vode, saj je odigrala prvi WTA turnir. ''Zdaj že štiri leta treniram v Španiji. V Italiji žal nisem našla trenerja, ki bi me lahko spremljam skozi celo leto. Poizkusila sem s številnimi strokovnjaki pri različnih klubih, a ni šlo. Takrat sem na srečo spoznala Španca Pabla Lozana, ki je sodeloval z našo teniško zvezo in odpiral center v Valencii. Eno leto sem prebila pri njemu, kasneje sicer zamenjala trenerja, a ostala v Valencii. To je prekrasno mesto,'' je dala kompliment domovini nedeljske tekmice.

Da je ljubezen z Italijo na ''trhlih'' temeljih, dokazuje tudi izjava, da je z zmago v Portorožu dokončno zaprla usta nekaterim poznavalcem teniške igre na Apeninskem polotoku. ''Nikoli niso verjeli v moje sposobnosti. Radi imajo igralke, ki negujejo hitro igro. Čeprav ne uporabljam veliko 'winnerjev', sem dokazala, da se lahko zmaguje tudi s počasnejšo igro,'' je še dodala četrta zmagovalka teniškega spektakla v Portorožu, ki je stkala pot do zmag tudi na račun številnih zaporednih 'top-spinov'. Udarec, ki zelo spominja na 'lob', so nekateri posamezniki na portoroških tribunah proglasili za nepriljubljene 'balone'. Z nenehnim prilagajanjem na (ne)moč tekmic je skušala igralke na drugi strani mreže spravljati ob živce s tovrstnimi udarci. In uspelo ji je.

Končno v ''klubu 50''

Z vsako zmago je postala tudi vedno bolj samozavestna. ''Ko sem prišla v Portorož, sem ugotovila, da podlaga ni prehitra, da pa žogica odskoči zelo visoko. Tako sem prišla do zaključka, da bo zelo težko priti do neposrednih točk. Še posebej v četrtfinalu proti Kirilenkovi, ki igra zelo hitro na osnovni črti. Proti Anabel je bilo toliko težje, ker tudi sama igra 'top spin'. Na koncu se je vse izteklo po najboljših željah,'' je še dejala Italijanka, ki bi se lahko z novimi točkami na svetovni jakostni lestvici končno uvrstila med 50 najboljših igralk na svetu. Dosedaj je bila najvišje pred dvema tednoma 51., do nastopa v finalu pa je zasedala 56. mesto.