Vrhunski igralec le tisti, ki igra za reprezentanco

Za slovenskimi rokometaši je uspešno tekmovalno leto, saj so si po šestem mestu na Euru 2012 v Srbiji priigrali nastop na svetovnem prvenstvu januarja prihodnje leto. Tvorec uspehov je selektor Boris Denič, ki se je štiri leta kalil in učil kot pomočnik selektorja pri različnih trenerjih, ob tem pa delal čudeže pri Slovanu. S prevzemom mesta selektorja jeseni 2010 pa izoblikoval novo podobo izbrane vrste. Začel je s ponedeljkovimi treningi, spremljanjem igralcev na vseh nivojih, ustvarjanjem klime med izkušenimi in mladimi ter postopnim, a preudarnim vključevanje zelo mladih v člansko reprezentanco. Delček njegovega ustvarjanja se že kaže.

Uvrstili ste se na svetovno prvenstvo. Po šestih letih bo Slovenija spet tam. A po zmagi na Portugalskem niste skakali od veselja. Zakaj? Ko imaš za sabo neprijetne izkušnje kot je neuvrstitev na svetovno prvenstvo in razmišljaš, zakaj se je to zgodilo, poskušaš najti pot iz tega. Seveda sem bil zelo vesel, zadovoljen, tega pa nisem izražal navzven. Najlepše je, ko z Bojanom Čotarjem spijeva kavo in primerjava tekme danes in včeraj. Potem pride največje zadovoljstvo, notranje.

Kako težko je bilo ob koncu sezone vaše izbrance pripraviti? Zavedal sem se, da so fantje izčrpani. Vedel sem tudi, da največja nevarnost preti, ker so zadovoljni s sezonami. Vsi so odigrali kvalitetno tako v reprezentanci kot klubih. Dosegli so cilje. Zame je bila v juniju to največja zanka, saj v športu nič ni idilično. Poskušal sem vzdrževati pravo mero napetosti, a hkrati ostati brez konfliktnih situacij. Kjer je prisotna utrujenost, je toleranca manjša. Ostali smo na tleh in dobro izpeljali vse skupaj.

Je vaša reprezentanca prebrodila prvi test po uspehu na Euru 2012, ko ste dejali, da so si na ramena naložili velik nahrbtnik? Vseskozi plovemo med čermi. Naša reprezentanca pa je v tem trenutku sestavljena iz izkušenih in zelo mladih igralcev, kjer so izkušnje vsekakor prevesile tehtnico, da so mladi igralci lahko nosili takšen nahrbtnik.

Vem, da o tem, da ne bi preskočili Portugalske niste razmišljali, pa vendarle, bržkone bi to bil pokop za slovenski rokomet … Ne maram takšnih bombastičnih besed kot so katastrofe, potopi in podobno. Zagotovo bi bil velik minus, če se ne bi kvalificirali, a rokomet bi se še naprej igral, športna panoga bi normalno delovala. Prišle bi naslednje kvalifikacije in naslednje prvenstvo. A raje se pogovarjajmo o tem, da smo uspeli, da bi lahko ljudje bolj prepoznali reprezentanco kot svojo, lahko bi verjeli v njo ne glede na to, ali pride danes ali jutri slab rezultat. Zavedati se je treba, da je v reprezentanci velik potencial, zato bi jo lahko lepše pospremili v Stožicah.

O tem, kakšen odnos imamo Slovenci vemo. Pa poglejmo Švede, ki so ostali brez svetovnega prvenstva, potem ko so jih izločili Črnogorci. Točno to. Gre za četrto reprezentanco sveta, a iz tega ne delajo tragedije. Za Švede sledi takoj nov dan, pogled naprej. Mi delujemo drugače – ob izpadu bi sledil pokop, čudno ne bi bilo niti, če bi kdo prižgal svečko.

Tako pa bo Slovenija vendarle dobil nov zagon. Imamo nov izziv. Trenutno ne razmišljam o januarju 2013, vem pa da je najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih deseto mesto. Enako kot smo se s fanti usedli pred Srbijo, se bomo pred Španijo. Dorekli bomo cilje, jih zagovarjali in lovili.

So bili vaši igralci pred EP v Srbiji res pred tem, da bojkotirajo tekmovanje zaradi neporavnanih obveznosti do njih s strani RZS? Tega jaz ne vem. Potemtakem se lahko zastavi drugo vprašane, ali ga bodo pred svetovnim tudi, če ne bodo dobili plačila? Mislim, da ne bodo. Ne morem pa govorit v njihovem imenu. Sam vem, da šport ne trpi praznikov, sobot in nedelj, nisem pa nikoli slišal, da bi šport trpel 'štrajk'. Sploh pa ne, ko govorimo o državni reprezentanci.

Resda ni rajsko v slovenskem športu, sploh rokometu. Se vam zdi, da reprezentanca ne pomeni več tovrstne časti kot nekoč? Vsi drugače podoživljamo državno reprezentanco in grb. Vsakemu srce drugače zaigra, ko zasliši Zdravljico. Po mojem je to, največja čast in zadovoljstvo, ponos, ko poješ Zdravljico in veš, da boš ti akter tekem. To pomeni, da is ti eden redkih, ki ima kvaliteto, da zastopaš svojo državo. Vrhunski igralec je lahko samo tisti, ki lahko igra za državno reprezentanco. Dober klubski igralec pa je lahko vsak. Mislim, da so to povsem druge dimenzije ustvarjanja rejtinga reprezentance in posameznika.

Na Euro 2012 ste odpotovali v precej spremenjeni zasedbi, saj so poškodbe od ekipe oddaljile kar nekaj igralcev. Zdaj ste ustvarili 'novo' ekipo. Se bo še našlo mesto za nekatere? Niso se poškodoval, zato da ne bi igrali v reprezentanci. Oni so sestavni del. Potrebujemo jih. Naš plus ob tem pa je, da so se uveljavili nekateri drugi.

Zdi se, da je konkurenca vse večja. Je in to je zelo dobro. Ko sem začel s potencialnimi kandidati za reprezentanco delati na ponedeljkovih treningih, niso imeli nobenega nastopa za člane. Danes pa jih, denimo Matej Gaber, ki je debitiral proti Poljski, ima že dvajset. Kader se je razširil, konkurenca povečala, kar pomeni, da bo treba trdo delati in se boriti. Imamo 24 ali 25 igralcev, ki lahko igrajo za reprezentanco. Vsi imajo neverjeten fond tekem v sezoni in kako naj vem, kdo bo januarja 2013 zdrav? Upam, da vsi, a pred evropskim prvenstvom smo videli, da temu ni tako.

Menda ste se z RZS dogovorili za umik klavzule o profesionalnem delu kot selektor…. Ja, res je. Dogovoril sem se, da ukinemo to klavzulo profesionalca. Iz preprostega razloga, ker se počim kot v kletki.

Sledi čas za počitek in umik od rokometa? Kje pa. Z veseljem grem obiskat kadetsko in mladinsko reprezentanco. S kadeti bom tudi na evropskem prvenstvu. Potem me čaka drugi del seminarja za 'master coacha', prihajam domov pred začetkom olimpijskih iger. V miru jih bom spremljal. No ja, rokomet seveda. Potem dopust.