SiolNET. Sportal Sportal +
2,76

termometer

  • Messenger
  • Messenger
STE ZA DRUGAČEN ODMEREK KULTURE?

Na ogled dragocenosti, ki jih ne boste videli nikjer drugje

2,76

termometer

Mateja Svet Tržiški muzej | Na slovenski kulturni praznik bodo slovenski muzeji na široko odprli svoja vrata. Tudi tisti s športno vsebino. V Slovenskem smučarskem muzeju (Tržiški muzej) je na ogled razstava o legendarni smučarki Mateji Svet.  | Foto: Grega Valančič/Sportida
Na slovenski kulturni praznik bodo slovenski muzeji na široko odprli svoja vrata. Tudi tisti s športno vsebino. V Slovenskem smučarskem muzeju (Tržiški muzej) je na ogled razstava o legendarni smučarki Mateji Svet. Foto: Grega Valančič/Sportida

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi šport postavili znotraj kulturnih okvirov. Preverili smo, kje hranijo vse najpomembnejše lovorike smučarskih velikanov Mateje Svet in Bojana Križaja, kje so prve smuči legendarnega švedskega smučarja Ingemarja Stenmarka, kje smučarska očala Tine Maze in kje tekmovalni disk legendarnega Stanka Bloudka. Pa kapa, v kateri je Jure Franko prismučal prvo zimsko olimpijsko medaljo za Slovenijo, cepin Tomaža Humarja ter pohodniška palica Jakoba Aljaža iz leta 1879. Vsi muzeji imajo na Prešernov dan prost vstop. 

Vsi slovenski muzeji ob današnjem kulturnem prazniku ponujajo prost vstop. Nič drugače ni z muzeji s športno zgodovino, kjer se lahko sprehodite skozi kronologijo posameznih športov in si ogledate dragocene predmete, ki so ukrojili slovensko športno pravljico.

Slovenski smučarski muzej
Muzejska ulica 11, Tržič
Odpiralni čas: 10.00–18.00

Za Slovenski smučarski muzej je rezerviranih 120 kvadratnih metrov pritličnega dela Tržiškega muzeja | Foto: Grega Valančič/Sportida Za Slovenski smučarski muzej je rezerviranih 120 kvadratnih metrov pritličnega dela Tržiškega muzeja Foto: Grega Valančič/Sportida

Za ljubitelje alpskega smučanja je obvezen obisk Slovenskega smučarskega muzeja, ki je v pritličju Tržiškega muzeja. 120 kvadratnih metrov je posvečenih zgodovini smučanja, posebno mesto pa zavzemajo tržiški smučarji in skakalci ter spominski steni Bojana Križaja, Žana Koširja in Mateje Svet. Križaj in Svetova sta muzeju predala skoraj vse svoje lovorike in predmete, ki so pomembno zaznamovali njuni karieri.

Del razstave je posvečen velikim imenom slovenskega alpskega smučanja, za obiskovalce, ki se še spominjajo smuke na Zelenici, pa bosta zanimiva sedeža z originalne sedežnice z veliko črno-belo panoramsko fotografijo nekdaj zelo priljubljenega smučišča v ozadju, na katerih se je mogoče fotografirati, za selfi pa je mogoče uporabiti tudi kopijo oranžno-modrega pletenega šala, ki ga je za vodenje akcije Podarim dobim nosil legendarni Janez Hočevar - Rifle.

Slovenski smučarski muzej | Foto: Mediaspeed Foto: Mediaspeed

Tudi vstop v Slovenski smučarski muzej in celotni Tržiški muzej, kjer je na ogled bogata dediščina slovenskega čevljarstva, usnjarstva, nogavičarstva in drugih obrti, značilnih za ta okoliš, bo danes brezplačen, na voljo pa bo tudi strokovno vodenje po muzeju.

Muzej športa 
Plečnikov trg 1, Ljubljana (v prostorih Slovenskega šolskega muzeja)
Odpiralni čas: 10.00–18.00

Zelo bogato je založen tudi Muzej športa v središču Ljubljane (v stavbi Slovenskega šolskega muzeja v bližini Name oz. Maximarketa), kjer hranijo neprecenljive predmete, ki predstavljajo dediščino slovenske športne zgodovine vse od sokolstva v 60. letih 19. stoletja do zdajšnjega obdobja. V muzeju je več kot 20 tisoč eksponatov, zaradi prostorske stiske jih je na ogled približno odstotek. 

Danes ob 11.00 na Prešernov dan, vam bo kustos razstave Zbiramo, raziskujemo, obujamo: športna dediščina in Muzej športa Aleš Šafarič predstavil zgodovino športa od prvih organiziranih društev do pomembnih dosežkov športnikov v samostojni Sloveniji. Na razstavi boste izvedeli, kdo so bili Sokoli, kaj je to "težka atletika" in v kakšnem oblačilu je Rajmond Debevec osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000.

Na ogled so postavili različne predmete in fotografije vidnih slovenskih športnikov in organizacij, ki so zaznamovali športno tradicijo, kot so tekmovalni disk Stanka Bloudka, v sezoni 1985/86 osvojeni mali kristalni globus Roka Petroviča, ki velja za prvi osvojeni globus Slovenca, dres Brigite Bukovec, v katerem je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojila srebro, in še marsikaj.

Muzej novejše zgodovine Slovenije
Celovška cesta 23, Ljubljana

Odpiralni čas: 10.00–18.00

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v ljubljanskem parku Tivoli si vse do aprila 2023 lahko ogledate razstavo z naslovom V čevljih zmagovalcev, ki obiskovalca popelje skozi novejšo zgodovino slovenskega športa. Med drugim so na ogled šampionski prstan Radoslava Nesterovića iz lige NBA, zmagovalni pas boksarja Dejana Zavca, plezalni čevlji Janje Garnbret, v katerih je preplezala trboveljski dimnik, skakalne smuči Petra Prevca, rumena majica, v kateri je Tadej Pogačar na Elizejskih poljanah prejel pokal za zmago na Dirki po Franciji, in še bi lahko naštevali. Vodeni ogled po razstavi bo danes ob 10.00 in 15.00.

Razstava V čevljih zmagovalcev (foto: Ana Kovač/Siol.net)

1 / 17
2 / 17
3 / 17
4 / 17
5 / 17
6 / 17
7 / 17
8 / 17
9 / 17
10 / 17
11 / 17
12 / 17
13 / 17
14 / 17
15 / 17
16 / 17
17 / 17

Zamisel o razstavi slovenskega športa se je rodila leta 2021, ob postavitvi razstave ob 30-letnici Republike Slovenije, kjer so opozorili na največje slovenske dosežke v gospodarstvu, turizmu, kulturi in športu. "Ugotovili smo, da ljudi tematika športa res zelo zanima. Zelo jih je na primer navdušilo, kako velike so skakalne smuči Petra Prevca, kako težko je kladivo Primoža Kozmusa in podobno. Takrat smo si rekli, da je očitno zanimanje in da zakaj ne bi naredili razstave, ki bi bila posvečena zgolj športu.

V čevljih zmagovalcev | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

"Prvotna ideja je bila, da bi bila razstava na več lokacijah, v več muzejih, a na koncu smo se odločili, da razstavo pripravimo pri nas, preostali muzeji pa se nam pridružijo s posojo predmetov, ki jih hranijo v svojih zbirkah. Žal v okviru razstave nismo mogli zaobjeti vseh športnikov, ampak gre bolj za navdušen subjektiven poskus, saj naš muzej sicer ni namenjen raziskovanju športa," je za Siol.net pojasnila avtorica razstave Andreja Zupanec Bajželj. 

Muzej Planica v Nordijskem centru Planica
Rateče 167, Rateče Planica
Odpiralni čas: 9.00–16.00

V Nordijskem centru Planica sta dve nadstropji rezervirani za Muzej Planica, ki hrani spomine na bogato zgodovino slovenskih smučarskih skokov in poletov. | Foto: Vid Ponikvar V Nordijskem centru Planica sta dve nadstropji rezervirani za Muzej Planica, ki hrani spomine na bogato zgodovino slovenskih smučarskih skokov in poletov. Foto: Vid Ponikvar

Če ste bolj usmerjeni k smučarskim skokom, se morate obvezno ustaviti v Muzeju Planica, ki je v Nordijskem centru Planica, in jutri ponuja prost vstop. Muzej v dveh nadstropjih ponuja pregled dediščine slovenskega nordijskega smučanja od leta 1933 do leta 2015, ko je Nordijski center Planica prvič odprl svoja vrata.

Muzej Planica | Foto: Vid Ponikvar Foto: Vid Ponikvar

Prvo nadstropje je posvečeno obdobju Bloudkove velikanke in njenim športnim junakom, drugo nadstropje pa je namenjeno obdobju letalnice bratov Gorišek in novejšemu obdobju doline pod Poncami.

Obiskovalci si lahko od blizu ogledajo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1996/1997, pokal, ki ga je Franci Petek leta 1991 prejel ob naslov svetovnega prvaka v skokih, in skakalne smuči Petra Prevca, na katerih je v sezoni 2015/2016 osvojil veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.

V Muzeju Planica hranijo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1997/1998. | Foto: Reuters V Muzeju Planica hranijo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1997/1998. Foto: Reuters

Preizkusili se boste lahko tudi na dveh simulatorjih za skoke in interaktivni postaji za sojenje smučarskih skokov, na hologramu pa boste lahko opravili pogovor z junaki Planice.

Slovenski planinski muzej
Triglavska cesta 49, Mojstrana
Odpiralni čas: 9.00–16.00

V večkrat nagrajenem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so na ogled tudi predmeti iz bogate gorniške zgodovine | Foto: Žiga Zupan/Sportida V večkrat nagrajenem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so na ogled tudi predmeti iz bogate gorniške zgodovine Foto: Žiga Zupan/Sportida

Z naskokom najboljše prostore za razstavo eksponatov ponuja Slovenski planinski muzej. V njem boste našli pregled celotne zgodovine slovenskega gorništva in planinstva s številnimi predmeti, s katerimi so bili postavljeni posebni mejniki. Hranijo na primer smuči, na katerih je Davo Karničar kot prvi človek na svetu smučal z Everesta, in pohodniško palico Jakoba Aljaža iz leta 1978, ki je najzaslužnejši za Aljažev stolp na vrhu Triglava. Na ogled sta tudi cepin pokojnega alpinista Tomaža Humarja in celo helikopter, s katerim so leta 1968 opravili prvo helikoptersko reševalno akcijo.

Everest slovenski planinski muzej | Foto: Peter Podobnik/Sportida Foto: Peter Podobnik/Sportida

Obiskovalci se lahko fotografirajo z repliko Aljaževega stolpa, v originalnem bivaku pred muzejem pa s pomočjo posebnih učinkov doživijo, kakšno je zavetje v bivaku v času nevihte. V času svetovnega prvenstva v nordijskih športih bo v muzeju na ogled razstava Naši nordijci, na kateri bodo predstavili nordijske športnike iz Zgornjesavske doline.

Alpski smučarski muzej Elan
Begunje 1, Begunje na Gorenjskem
Odpiralni čas: 9.00–17.00

Elan je prvi proizvajalec smuči, ki je dobil svoj muzej. Odprli so ga lani, 73 let po ustanovitvi obrtne zadruge Elan, v kateri je njen pobudnik, smučarski skakalec Rudi Finžgar, začel izdelovati smuči in telovadno opremo.  | Foto: STA , Elan je prvi proizvajalec smuči, ki je dobil svoj muzej. Odprli so ga lani, 73 let po ustanovitvi obrtne zadruge Elan, v kateri je njen pobudnik, smučarski skakalec Rudi Finžgar, začel izdelovati smuči in telovadno opremo. Foto: STA ,

Ko boste na Gorenjskem, se lahko zapeljete še do Begunj, kjer so leta 2018 odprli tovarniški muzej Elana, ki sta ga ob njegovem odprtju obiskali tudi najprepoznavnejši imeni te blagovne znamke − Bojan Križaj in Ingemar Stenmark.

Muzej sodi v sklop tovarne in prodajalne Elan ter ponuja vpogled v razvoj smuči od začetkov do najsodobnejših smučk ter izpostavlja mejnike pri oblikovanju smuči. Za obiskovalce so še posebej zanimive interaktivne točke, na katerih lahko preizkušate svoje ravnotežje (na snežni deski ali smučeh), sami izdelate smučko ali pa celo smučate na simulatorjih smučanja.

V muzeju so tudi prve lesene smuči, ki jih je izdelal nekdanji smučarski skakalec Rudi Finžgar, ki je tudi najzaslužnejši za razvoj Elana. Leta 1945 je namreč na Zgoši pri Begunjah ustanovil obrtno zadrugo Elan, v kateri je začel izdelovati smuči in telovadno opremo.

Muzej Elan | Foto: STA , Foto: STA ,

Med razstavnimi eksponati so tudi prve elanke, na katerih je v svetovnem pokalu smučal Stenmark, in smuči Bojana Križaja, na katerih je dosegel sploh prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu. V Elanu, ki je bil od nekdaj znan po inovativnih prijemih, pa niso izdelovali samo smuči, ampak tudi plovila, letala, telovadno opremo, vetrnice in celo loparje, zato je prostor v muzeju namenjen tudi temu.

Ingemar Stenmark | Foto: Guliverimage Foto: Guliverimage

Danes za otroke med 5. in 12. letom starosti pripravljajo Elankovo pustolovščino, ki se bo začela ob 11. uri. Otroci bodo z interaktivnimi točkami in nalogami spoznali smučarski svet – odkrili različne načine smučanja, se podučili o varnem dnevu na smučišču, kot pravi mojstri bodo sestavili smučko, Elanko pa jim bo pokazal tudi, kako ogreti svoje telo pred smučanjem. Obvezne predhodne prijave na: 𝐦𝐮𝐳𝐞𝐣@𝐞𝐥𝐚𝐧.𝐬𝐢 ali 04 535 1400.

Dolenjski muzej
Muzejska ulica 7, Novo mesto
Odpiralni čas: 9.00 – 18.00

Leon Štukelj Dolenjski muzeju | Foto: Boštjan Pucelj Foto: Boštjan Pucelj

V Dolenjskem muzeju v Novem mestu si lahko ogledate razstavo ene največjih legend slovenskega športa in gimnastike nasploh Leona Štuklja. Na stalni razstavi z naslovom Leon Štukelj. Sokol, olimpionik, svetovljan je predstavljena njegova bogata športna pot - s šestimi olimpijskimi medaljami je še vedno najuspešnejši slovenski športnik kar zadeva uspeh na olimpijskih igrah -, zasebno življenje, njegovo spremljanje olimpijskega gibanja in srečanja z znanimi osebnostmi.

Leon Štukelj Dolenjski muzeju | Foto: Boštjan Pucelj Foto: Boštjan Pucelj

Grad Rajhenburg
Cesta izgnancev 3, Brestanica
Odpiralni čas: 10.00–18.00

Primož Kozmus v razstavi Odličja na gradu Rajhenburg, 2018 | Foto: Arhiv Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg Foto: Arhiv Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg Za vse ljubitelje atletike bo pomembna informacija verjetno ta, da si lahko v živo ogledajo vsa odličja Primoža Kozmusa. Na stalni razstavi v Gradu Rajhenburg pri Brestanici sta na ogled postavljeni obe olimpijski medalji enega najuspešnejših slovenskih atletov vseh časov, trojček medalj s svetovnih prvenstev in vsa najpomembnejša odlikovanja nekdanjega metalca kladiva.

Po besedah kustosinje razstave Helene Rožman so skušali Kozmusove dosežke zajeti tudi v sliki, besedi in filmu. Tako so na voljo tudi posnetki Kozmusovih nastopov na treh svetovnih prvenstvih (v Osaki, Berlinu in Daeguju).

Slovenski olimpijski izobraževalni center
Šmartinska cesta 140, Ljubljana
Vstop je vedno prost, 8. februarja pa je center zaprt.

Žan Košir in Jakov Fak na umestitvi replik olimpijskih kolajn iz Pjongčanga na steno Slovenskega olimpijskega izobraževalnega središča. | Foto: Urban Urbanc/Sportida Žan Košir in Jakov Fak na umestitvi replik olimpijskih kolajn iz Pjongčanga na steno Slovenskega olimpijskega izobraževalnega središča. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Vsa slovenska olimpijska odličja (oziroma njihove kopije) si lahko ogledate v Olimpijskem izobraževalnem centru v ljubljanskem BTC, kjer športnike, olimpizem in olimpijske igre predstavljajo s fotografijami, videovsebinami in razstavnimi eksponati.

Center je dostopen po predhodnem dogovoru, lahko pa se odločite tudi za virtualni sprehod po prostorih centra. 

Hram slovenskih športnih junakov
Preddverje dvorane Stožice

Legendarni košarkar Ivo Daneu je bil v Hram slovenskih športnih junakov sprejet leta 2012. | Foto: Vid Ponikvar Legendarni košarkar Ivo Daneu je bil v Hram slovenskih športnih junakov sprejet leta 2012. Foto: Vid Ponikvar

Spomine na največje dosežke slovenskega športa lahko obnovite tudi v Hramu slovenskih športnih junakov, ki so ga člani Društva športnih novinarjev Slovenije uredili v preddverju dvorane Stožice. Najnovejša pridobitev hrama je pridružitev Alenke Dovžan, Katje Koren in Jureta Koširja, bronastih junakov iz Lillehammerja, kjer so leta 1994 osvojili bronasta odličja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin