Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi šport postavili znotraj kulturnih okvirov. Preverili smo, kje hranijo vse najpomembnejše lovorike smučarskih velikanov Mateje Svet in Bojana Križaja, kje so prve smuči legendarnega švedskega smučarja Ingemarja Stenmarka, kje smučarska očala Tine Maze in kje tekmovalni disk legendarnega Stanka Bloudka. Pa kapa, v kateri je Jure Franko prismučal prvo zimsko olimpijsko medaljo za Slovenijo, cepin Tomaža Humarja ter pohodniška palica Jakoba Aljaža iz leta 1879. Vsi muzeji imajo na Prešernov dan prost vstop.
Vsi slovenski muzeji ob današnjem kulturnem prazniku ponujajo prost vstop. Nič drugače ni z muzeji s športno zgodovino, kjer se lahko sprehodite skozi kronologijo posameznih športov in si ogledate dragocene predmete, ki so ukrojili slovensko športno pravljico.
Za Slovenski smučarski muzej je rezerviranih 120 kvadratnih metrov pritličnega dela Tržiškega muzeja
Za ljubitelje alpskega smučanja je obvezen obisk Slovenskega smučarskega muzeja, ki je v pritličju Tržiškega muzeja. 120 kvadratnih metrov je posvečenih zgodovini smučanja, posebno mesto pa zavzemajo tržiški smučarji in skakalci ter spominski steni Bojana Križaja, Žana Koširja in Mateje Svet. Križaj in Svetova sta muzeju predala skoraj vse svoje lovorike in predmete, ki so pomembno zaznamovali njuni karieri.
Del razstave je posvečen velikim imenom slovenskega alpskega smučanja, za obiskovalce, ki se še spominjajo smuke na Zelenici, pa bosta zanimiva sedeža z originalne sedežnice z veliko črno-belo panoramsko fotografijo nekdaj zelo priljubljenega smučišča v ozadju, na katerih se je mogoče fotografirati, za selfi pa je mogoče uporabiti tudi kopijo oranžno-modrega pletenega šala, ki ga je za vodenje akcije Podarim dobim nosil legendarni Janez Hočevar - Rifle.
Tudi vstop v Slovenski smučarski muzej in celotni Tržiški muzej, kjer je na ogled bogata dediščina slovenskega čevljarstva, usnjarstva, nogavičarstva in drugih obrti, značilnih za ta okoliš, bo danes brezplačen, na voljo pa bo tudi strokovno vodenje po muzeju.
Zelo bogato je založen tudi Muzej športa v središču Ljubljane (v stavbi Slovenskega šolskega muzeja v bližini Name oz. Maximarketa), kjer hranijo neprecenljive predmete, ki predstavljajo dediščino slovenske športne zgodovine vse od sokolstva v 60. letih 19. stoletja do zdajšnjega obdobja. V muzeju je več kot 20 tisoč eksponatov, zaradi prostorske stiske jih je na ogled približno odstotek.
Danes ob 11.00 na Prešernov dan, vam bo kustos razstave Zbiramo, raziskujemo, obujamo: športna dediščina in Muzej športa Aleš Šafarič predstavil zgodovino športa od prvih organiziranih društev do pomembnih dosežkov športnikov v samostojni Sloveniji. Na razstavi boste izvedeli, kdo so bili Sokoli, kaj je to "težka atletika" in v kakšnem oblačilu je Rajmond Debevec osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000.
Na ogled so postavili različne predmete in fotografije vidnih slovenskih športnikov in organizacij, ki so zaznamovali športno tradicijo, kot so tekmovalni disk Stanka Bloudka, v sezoni 1985/86 osvojeni mali kristalni globus Roka Petroviča, ki velja za prvi osvojeni globus Slovenca, dres Brigite Bukovec, v katerem je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojila srebro, in še marsikaj.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v ljubljanskem parku Tivoli si vse do aprila 2023 lahko ogledate razstavo z naslovom V čevljih zmagovalcev, ki obiskovalca popelje skozi novejšo zgodovino slovenskega športa. Med drugim so na ogled šampionski prstan Radoslava Nesterovića iz lige NBA, zmagovalni pas boksarja Dejana Zavca, plezalni čevlji Janje Garnbret, v katerih je preplezala trboveljski dimnik, skakalne smuči Petra Prevca, rumena majica, v kateri je Tadej Pogačar na Elizejskih poljanah prejel pokal za zmago na Dirki po Franciji, in še bi lahko naštevali. Vodeni ogled po razstavi bo danes ob 10.00 in 15.00.
Razstava V čevljih zmagovalcev (foto: Ana Kovač/Siol.net)
Zamisel o razstavi slovenskega športa se je rodila leta 2021, ob postavitvi razstave ob 30-letnici Republike Slovenije, kjer so opozorili na največje slovenske dosežke v gospodarstvu, turizmu, kulturi in športu. "Ugotovili smo, da ljudi tematika športa res zelo zanima. Zelo jih je na primer navdušilo, kako velike so skakalne smuči Petra Prevca, kako težko je kladivo Primoža Kozmusa in podobno. Takrat smo si rekli, da je očitno zanimanje in da zakaj ne bi naredili razstave, ki bi bila posvečena zgolj športu.
"Prvotna ideja je bila, da bi bila razstava na več lokacijah, v več muzejih, a na koncu smo se odločili, da razstavo pripravimo pri nas, preostali muzeji pa se nam pridružijo s posojo predmetov, ki jih hranijo v svojih zbirkah. Žal v okviru razstave nismo mogli zaobjeti vseh športnikov, ampak gre bolj za navdušen subjektiven poskus, saj naš muzej sicer ni namenjen raziskovanju športa," je za Siol.net pojasnila avtorica razstave Andreja Zupanec Bajželj.
V Nordijskem centru Planica sta dve nadstropji rezervirani za Muzej Planica, ki hrani spomine na bogato zgodovino slovenskih smučarskih skokov in poletov.
Če ste bolj usmerjeni k smučarskim skokom, se morate obvezno ustaviti v Muzeju Planica, ki je v Nordijskem centru Planica, in jutri ponuja prost vstop. Muzej v dveh nadstropjih ponuja pregled dediščine slovenskega nordijskega smučanja od leta 1933 do leta 2015, ko je Nordijski center Planica prvič odprl svoja vrata.
Prvo nadstropje je posvečeno obdobju Bloudkove velikanke in njenim športnim junakom, drugo nadstropje pa je namenjeno obdobju letalnice bratov Gorišek in novejšemu obdobju doline pod Poncami.
Obiskovalci si lahko od blizu ogledajo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1996/1997, pokal, ki ga je Franci Petek leta 1991 prejel ob naslov svetovnega prvaka v skokih, in skakalne smuči Petra Prevca, na katerih je v sezoni 2015/2016 osvojil veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.
V Muzeju Planica hranijo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1997/1998.
Preizkusili se boste lahko tudi na dveh simulatorjih za skoke in interaktivni postaji za sojenje smučarskih skokov, na hologramu pa boste lahko opravili pogovor z junaki Planice.
V večkrat nagrajenem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so na ogled tudi predmeti iz bogate gorniške zgodovine
Z naskokom najboljše prostore za razstavo eksponatov ponuja Slovenski planinski muzej. V njem boste našli pregled celotne zgodovine slovenskega gorništva in planinstva s številnimi predmeti, s katerimi so bili postavljeni posebni mejniki. Hranijo na primer smuči, na katerih je Davo Karničar kot prvi človek na svetu smučal z Everesta, in pohodniško palico Jakoba Aljaža iz leta 1978, ki je najzaslužnejši za Aljažev stolp na vrhu Triglava. Na ogled sta tudi cepin pokojnega alpinista Tomaža Humarja in celo helikopter, s katerim so leta 1968 opravili prvo helikoptersko reševalno akcijo.
Obiskovalci se lahko fotografirajo z repliko Aljaževega stolpa, v originalnem bivaku pred muzejem pa s pomočjo posebnih učinkov doživijo, kakšno je zavetje v bivaku v času nevihte. V času svetovnega prvenstva v nordijskih športih bo v muzeju na ogled razstava Naši nordijci, na kateri bodo predstavili nordijske športnike iz Zgornjesavske doline.
Elan je prvi proizvajalec smuči, ki je dobil svoj muzej. Odprli so ga lani, 73 let po ustanovitvi obrtne zadruge Elan, v kateri je njen pobudnik, smučarski skakalec Rudi Finžgar, začel izdelovati smuči in telovadno opremo.
Ko boste na Gorenjskem, se lahko zapeljete še do Begunj, kjer so leta 2018 odprli tovarniški muzej Elana, ki sta ga ob njegovem odprtju obiskali tudi najprepoznavnejši imeni te blagovne znamke − Bojan Križaj in Ingemar Stenmark.
Muzej sodi v sklop tovarne in prodajalne Elan ter ponuja vpogled v razvoj smuči od začetkov do najsodobnejših smučk ter izpostavlja mejnike pri oblikovanju smuči. Za obiskovalce so še posebej zanimive interaktivne točke, na katerih lahko preizkušate svoje ravnotežje (na snežni deski ali smučeh), sami izdelate smučko ali pa celo smučate na simulatorjih smučanja.
V muzeju so tudi prve lesene smuči, ki jih je izdelal nekdanji smučarski skakalec Rudi Finžgar, ki je tudi najzaslužnejši za razvoj Elana. Leta 1945 je namreč na Zgoši pri Begunjah ustanovil obrtno zadrugo Elan, v kateri je začel izdelovati smuči in telovadno opremo.
Med razstavnimi eksponati so tudi prve elanke, na katerih je v svetovnem pokalu smučal Stenmark, in smuči Bojana Križaja, na katerih je dosegel sploh prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu. V Elanu, ki je bil od nekdaj znan po inovativnih prijemih, pa niso izdelovali samo smuči, ampak tudi plovila, letala, telovadno opremo, vetrnice in celo loparje, zato je prostor v muzeju namenjen tudi temu.
Danes za otroke med 5. in 12. letom starosti pripravljajo Elankovo pustolovščino, ki se bo začela ob 11. uri. Otroci bodo z interaktivnimi točkami in nalogami spoznali smučarski svet – odkrili različne načine smučanja, se podučili o varnem dnevu na smučišču, kot pravi mojstri bodo sestavili smučko, Elanko pa jim bo pokazal tudi, kako ogreti svoje telo pred smučanjem. Obvezne predhodne prijave na: 𝐦𝐮𝐳𝐞𝐣@𝐞𝐥𝐚𝐧.𝐬𝐢 ali 04 535 1400.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu si lahko ogledate razstavo ene največjih legend slovenskega športa in gimnastike nasploh Leona Štuklja. Na stalni razstavi z naslovom Leon Štukelj. Sokol, olimpionik, svetovljan je predstavljena njegova bogata športna pot - s šestimi olimpijskimi medaljami je še vedno najuspešnejši slovenski športnik kar zadeva uspeh na olimpijskih igrah -, zasebno življenje, njegovo spremljanje olimpijskega gibanja in srečanja z znanimi osebnostmi.
Za vse ljubitelje atletike bo pomembna informacija verjetno ta, da si lahko v živo ogledajo vsa odličja Primoža Kozmusa. Na stalni razstavi v Gradu Rajhenburg pri Brestanici sta na ogled postavljeni obe olimpijski medalji enega najuspešnejših slovenskih atletov vseh časov, trojček medalj s svetovnih prvenstev in vsa najpomembnejša odlikovanja nekdanjega metalca kladiva.
Po besedah kustosinje razstave Helene Rožman so skušali Kozmusove dosežke zajeti tudi v sliki, besedi in filmu. Tako so na voljo tudi posnetki Kozmusovih nastopov na treh svetovnih prvenstvih (v Osaki, Berlinu in Daeguju).
Žan Košir in Jakov Fak na umestitvi replik olimpijskih kolajn iz Pjongčanga na steno Slovenskega olimpijskega izobraževalnega središča.
Vsa slovenska olimpijska odličja (oziroma njihove kopije) si lahko ogledate v Olimpijskem izobraževalnem centru v ljubljanskem BTC, kjer športnike, olimpizem in olimpijske igre predstavljajo s fotografijami, videovsebinami in razstavnimi eksponati.
Center je dostopen po predhodnem dogovoru, lahko pa se odločite tudi za virtualni sprehod po prostorih centra.
Legendarni košarkar Ivo Daneu je bil v Hram slovenskih športnih junakov sprejet leta 2012.
Spomine na največje dosežke slovenskega športa lahko obnovite tudi v Hramu slovenskih športnih junakov, ki so ga člani Društva športnih novinarjev Slovenije uredili v preddverju dvorane Stožice. Najnovejša pridobitev hrama je pridružitev Alenke Dovžan, Katje Koren in Jureta Koširja, bronastih junakov iz Lillehammerja, kjer so leta 1994 osvojili bronasta odličja.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.