SiolNET. Sportal Sportal +
3,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Ste za drugačen odmerek kulture?

Na ogled dragocenosti, ki jih ne boste videli nikjer drugje #video

3,14

termometer

Slovenski smučarski muzej Bojan Križaj
Na Prešernov praznik bodo slovenski muzeji na široko odprli svoja vrata. Tudi tisti s športno vsebino. Dediščina nekdanjega alpskega smučarja Bojana Križaja je na ogled v Slovenskem smučarskem muzeju v Tržiču. Foto: Bojan Puhek

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi šport postavili znotraj kulturnih okvirov. Preverili smo, kje hranijo enega od velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, čelado deskarja Žana Koširja, v kateri je osvajal olimpijske medalje, kje so prve smuči legendarnega švedskega smučarja Ingemarja Stenmarka in kje smučarska očala Tine Maze. Pa kapa, v kateri je Jure Franko prismučal prvo zimsko olimpijsko medaljo za Slovenijo, smuči, na katerih je Davo Karničar kot prvi na svetu smučal z Everesta, cepin Tomaža Humarja ter pohodniška palica Jakoba Aljaža iz leta 1879.

Vsi slovenski muzeji ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ponujajo prost vstop. Nič drugače ni z muzeji s športno zgodovino, kjer se lahko sprehodite skozi kronologijo posameznih športov in si ogledate dragocene predmete, ki so ukrojili slovensko športno pravljico.

Za posamezni muzej kliknite na povezavo:

1. Slovenski smučarski muzej

2. Alpski smučarski muzej Elan


3. Muzej Planica v Nordijskem centru Planica

4.
Slovenski planinski muzej

5.  Nogometni show-room v Nogometni hiši zabave (v fazi priprave)

6. Grad Rajhenburg v Brestanici

7. Slovenski olimpijski izobraževalni center

8. Muzej športa (trenutno je zaradi prenove zaprt)

Smučarska očala Tine Maze hrani Muzej športa, ki pa je zaradi prenove trenutno zaprt. Smučarska očala Tine Maze hrani Muzej športa, ki pa je zaradi prenove trenutno zaprt. Foto: Klemen Korenjak

Slovenski smučarski muzej
Muzejska ulica 11, 4290 Tržič

Odpiralni čas: 10.00–18.00
Vstopnina: 8. februarja je vstop prost

Za Slovenski smučarski muzej je rezerviranih 120 kvadratnih metrov pritličnega dela Tržiškega muzeja. Za Slovenski smučarski muzej je rezerviranih 120 kvadratnih metrov pritličnega dela Tržiškega muzeja. Foto: Klemen Korenjak

Za ljubitelje alpskega smučanja je obvezen obisk Slovenskega smučarskega muzeja, ki je v pritličju Tržiškega muzeja. 120 kvadratnih metrov je posvečenih zgodovini smučanja, posebno mesto pa zavzemajo tržiški smučarji in skakalci ter spominska stena Bojana Križaja, ki so jo postavili konec lanskega leta in jo poimenovali Bojan Križaj, naš junak in zmagovalec.

Najnovejša pridobitev muzeja so pokali in kolajne Bojana Križaja, ki jih je 30 let po koncu kariere izročil muzeju. Direktorica muzeja Jana Babšek (na fotografiji) si želi, da bi bogata zgodovina slovenskega smučanja dobila večji prostor. Najnovejša pridobitev muzeja so pokali in kolajne Bojana Križaja, ki jih je 30 let po koncu kariere izročil muzeju. Direktorica muzeja Jana Babšek (na fotografiji) si želi, da bi bogata zgodovina slovenskega smučanja dobila večji prostor. Foto: Mediaspeed

Slovenski smučarski muzej Foto: Mediaspeed

V smučarskem muzeju je na ogled tudi mali kristalni globus, ki ga je Križaj v sezoni 1986/1987 prejel za zmago v posebnem slalomskem seštevku. V smučarskem muzeju je na ogled tudi mali kristalni globus, ki ga je Križaj v sezoni 1986/1987 prejel za zmago v posebnem slalomskem seštevku. Foto: Bojan Puhek

Obiskovalci se lahko fotografirajo na originalnih sedežih sedežnice z Zelenice. Obiskovalci se lahko fotografirajo na originalnih sedežih sedežnice z Zelenice. Foto: Mediaspeed Del razstave je posvečen velikim imenom slovenskega alpskega smučanja, za obiskovalce, ki se še spominjajo smuke na Zelenici pa bosta zanimiva dva sedeža originalne sedežnice z veliko črno-belo panoramsko fotografijo nekdaj zelo priljubljenega smučišča, na katerih se je mogoče fotografirati, za ''selfie'' pa je mogoče uporabiti tudi kopijo oranžno-modrega pletenega šala, ki ga je za vodenje akcije Podarim-dobim nosil legendarni Janez Hočevar Rifle.

Sprehodite se po spominskem kotičku Bojana Križaja v Slovenskem smučarskem muzeju:

Kot je povedala direktorica muzeja Jana Babšek, bodo v letošnjem letu uredili oziroma razširili kotiček, namenjen športnim dosežkom in športni poti tržiškega deskarja Žana Koširja, dobitnika treh olimpijskih odličij, v prihodnje pa si želijo, da bi slovenska smučarska zgodovina našla svoj muzej, tako kot ga že imata slovensko planinstvo in alpinizem. "Pogovori potekajo, iščemo rešitve, predvsem glede lokacije in financ," je dejala. Več bo povedala, ko bodo konkretnejše rešitve na obzorju.

Deskar Žan Košir je muzeju ob njegovem odprtju podaril smučarsko čelado, s katero je v Sočiju prideskal do dveh olimpijskih odličij. V muzeju ima poseben kotiček, ki ga bodo letos razširili. Deskar Žan Košir je muzeju ob njegovem odprtju podaril smučarsko čelado, s katero je v Sočiju prideskal do dveh olimpijskih odličij. V muzeju ima poseben kotiček, ki ga bodo letos razširili. Foto: Klemen Korenjak

Tudi vstop v Slovenski smučarski muzej in celotni Tržiški muzej, kjer je na ogled bogata dediščina slovenskega čevljarstva, usnjarstva, nogavičarstva in drugih obrti, značilnih za ta okoliš, bo danes brezplačen, na voljo pa bo tudi strokovno vodenje po muzeju.

Sportal Od sedežev z legendarne Zelenice do štartne številke Žana Koširja (foto) Bojan Križaj Sportal Bojan Križaj se je odločil, da je po 30 letih čas, da je njegova dediščina na ogled javnosti #foto

Alpski smučarski muzej Elan
Naslov: Begunje 1, Begunje na Gorenjskem
Odpiralni čas: 10.00–18.00

Ko boste v Tržiču, se lahko zapeljete še do Begunj na Gorenjskem, kjer so lani odprli tovarniški muzej Elana, ki sta ga ob njegovem odprtju obiskala tudi najprepoznavnejši imeni te blagovne znamke Bojan Križaj in Ingemar Stenmark.

Elan je prvi proizvajalec smuči, ki je dobil svoj muzej. Odprli so ga lani, 73 let po ustanovitvi obrtne zadruge Elan, v kateri je njen pobudnik, smučarski skakalec Rudi Finžgar, začel izdelovati smuči in telovadno opremo. Elan je prvi proizvajalec smuči, ki je dobil svoj muzej. Odprli so ga lani, 73 let po ustanovitvi obrtne zadruge Elan, v kateri je njen pobudnik, smučarski skakalec Rudi Finžgar, začel izdelovati smuči in telovadno opremo. Foto: STA

Muzej sodi v sklop tovarne in prodajalne Elan ter ponuja vpogled v razvoj smuči od začetkov do najsodobnejših smučk ter izpostavlja mejnike pri oblikovanju smuči. Za obiskovalce so še posebej zanimive interaktivne točke, na katerih lahko preizkušate svoje ravnotežje (na snežni deski ali na smučeh), sami izdelate smučko ali pa celo smučate na simulatorjih smučanja.

V muzeju so tudi prve lesene smuči, ki jih je izdelal nekdanji smučarski skakalec Rudi Finžgar, ki je tudi najzaslužnejši za razvoj Elana. Leta 1945 je namreč na Zgoši pri Begunjah ustanovil obrtno zadrugo Elan, v kateri je začel izdelovati smuči in telovadno opremo.

Med razstavnimi eksponati so tudi prve elanke, na katerih je v svetovnem pokalu smučal Stenmark, in smuči Bojana Križaja, na katerih je dosegel sploh prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu.

V Elanu, ki je bil od nekdaj znan po inovativnih prijemih, pa niso izdelovali samo smuči, ampak tudi plovila, letala, telovadno opremo, vetrnice in celo loparje, zato je prostor v muzeju namenjen tudi njim.

Ingemar Stenmark Sportal Legendarni slovenski znanec, ki oder prepušča Lindsey Vonn

Muzej Planica v Nordijskem centru Planica
Rateče 167, 4283 Rateče Planica
Odpiralni čas: 9.00–16.00
Vstopnina: 8. februarja je vstop prost

V Nordijskem centru Planica sta dve nadstropji rezervirani za muzej Planica, ki hrani spomine na bogato zgodovino slovenskih smučarskih skokov in poletov.  V Nordijskem centru Planica sta dve nadstropji rezervirani za muzej Planica, ki hrani spomine na bogato zgodovino slovenskih smučarskih skokov in poletov. Foto: Vid Ponikvar

Če ste bolj usmerjeni k smučarskim skokom, se morate obvezno ustaviti v Muzeju Planica, ki je v Nordijskem centru v Planici in jutri ponuja prost vstop.

Muzej v dveh nadstropjih ponuja pregled dediščine slovenskega nordijskega smučanja od leta 1933 do leta 2015, ko je Nordijski center prvič odprl svoja vrata.

Prvo nadstropje je posvečeno obdobju Bloudkove velikanke in njenim športnim junakom, drugo nadstropje pa je namenjeno obdobju letalnice bratov Gorišek in novejšemu obdobju doline pod Poncami.

Muzej Planica Foto: Vid Ponikvar

Obiskovalci si lahko od blizu ogledajo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1996/1997, pokal, ki ga je Franci Petek leta 1991 prejel ob naslov svetovnega prvaka v skokih, in skakalne smuči Petra Prevca, na katerih je v sezoni 2015/2016 osvojil veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.

V Muzeju Planica hranijo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1997/1998. V Muzeju Planica hranijo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1997/1998. Foto: Reuters

Preizkusili se boste lahko tudi na dveh simulatorjih za skoke in interaktivni postaji za sojenje smučarskih skokov, ker pa je napovedano lepo vreme, ne bo odveč informacija, da Planica v teh dneh (od petka do nedelje) gosti tekmo celinskega pokala v teku na smučeh, tako da kulturno udejstvovanje lahko združite tudi s športnonavijaškim.

Slovenski planinski muzej
Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana

Odpiralni čas: 9.00–17.00
Vstopnina: 8. februarja je vstop prost

V večkrat nagrajenem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so na ogled tudi predmeti iz bogate gorniške zgodovine. V večkrat nagrajenem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so na ogled tudi predmeti iz bogate gorniške zgodovine. Foto: STA

Z naskokom najboljše prostore za razstavo eksponatov ponuja Slovenski planinski muzej. V njem boste našli pregled celotne zgodovine slovenskega gorništva in planinstva s številnimi predmeti, s katerimi so bili postavljeni posebni mejniki.

Hranijo na primer smuči, na katerih je Davo Karničar kot prvi človek na svetu smučal z Everesta, in pohodniško palico Jakoba Aljaža iz leta 1978, ki je najzaslužnejši za Aljažev stolp na vrhu Triglava.

Na ogled sta tudi cepin pokojnega alpinista Tomaža Humarja in celo helikopter, s katerim so leta 1968 opravili prvo helikoptersko reševalno akcijo.

Obiskovalci se lahko fotografirajo z repliko Aljaževega stolpa, v originalnem bivaku pred muzejem pa s pomočjo posebnih učinkov doživijo, kakšno je zavetje v bivaku v času nevihte.

Pred Slovenskim planinskim muzejem je originalni bivak s planote Na jezerih, ki je preoblikovan v prostor doživetij. Pred Slovenskim planinskim muzejem je originalni bivak s planote Na jezerih, ki je preoblikovan v prostor doživetij.

Posebno mesto v muzeju ima tudi gorsko reševanje. Tudi danes, 8. februarja, ga bo imelo. Ob 18. uri bodo namreč odprli razstavo fotografij gorskega reševalca Miljka Lesjaka ob 70-obletnici GRS Tolmin, ene najbolj obremenjenih gorskoreševalnih služb v Sloveniji.

Na ogled je tudi razstava z naslovom Korajža je ženskega spola, na kateri predstavljajo dosežke 12 vrhunskih slovenskih alpinistk in plezalk, tudi Martine Čufar Potard, ki smo jo predstavili v rubriki Druga kariera.

Martina Čufar Potard Sportal Nekdanjo svetovno prvakinjo ljubezen odpeljala 750 kilometrov od doma

V muzeju je tudi helikopter, ki je bil leta 1968 vključen v prvo gorsko reševanje v Sloveniji s helikoptersko pomočjo. V muzeju je tudi helikopter, ki je bil leta 1968 vključen v prvo gorsko reševanje v Sloveniji s helikoptersko pomočjo. Foto: STA

Nogometni "show-room" v Nogometni hiši zabave

Na svoj račun pa bodo kmalu prišli tudi nogometni navdušenci. Konec marca bo namreč svoja vrata odprl Slovenski nogometni muzej oziroma nogometni "show-room," kot ga imenuje pobudnik projekta Vedran Smiljanič.

Nogometni prostor bo na 150 kvadratnih metrih umeščen v Nogometno hišo zabave v BTC, ki bo prav tako zaživela v marcu. Njen osnovni koncept temelji na ohranjanju športne in kulturne dediščine slovenskega nogometa, ki se bo prepletal s sodobnimi pristopi in bo zgodovino slovenskega nogometa približal tudi mlajšim generacijam.

V Nogometni hiši zabave, ki se nahaja v ljubljanskem BTC-ju bodo predvidoma marca odprli poseben nogometni "show-room", namenjen pregledu slovenske nogometne zgodovine. Na ogled bodo tudi številni predmeti, ki so jih muzeju podarili znani nogometaši, trenerji ali sodniki. Na ogled bodo tudi šprinterice, ki jih je med sojenjem na SP v Rusiji leta 2018 nosil mednarodni nogometni sodnik Damir Skomina. V Nogometni hiši zabave, ki se nahaja v ljubljanskem BTC-ju bodo predvidoma marca odprli poseben nogometni "show-room", namenjen pregledu slovenske nogometne zgodovine. Na ogled bodo tudi številni predmeti, ki so jih muzeju podarili znani nogometaši, trenerji ali sodniki. Na ogled bodo tudi šprinterice, ki jih je med sojenjem na SP v Rusiji leta 2018 nosil mednarodni nogometni sodnik Damir Skomina. Foto: Nogometna hiša zabave
Na ogled bodo številni predmeti, ki so jih muzeju predali slovenski nogometaši, trenerji in sodniki. Nogometni "show-room" bo svoja vrata odprl predvidoma sredi marca, že zdaj pa je jasno, da bodo v njem na ogled šprinterice, ki jih je med sojenjem na svetovnem prvenstvu v Rusiji leta 2018 nosil najpomembnejši slovenski sodnik Damir Skomina, par šprinteric pa je muzeju podaril tudi nekdanji nogometaš in nogometni trener Marko Elsner, ki se lahko pohvali z bronasto olimpijsko kolajno z olimpijskih iger v Los Angelesu leta 1984.

Svoj par šprinteric je muzeju podaril tudi nekdanji nogometaš in nogometni trener Marko Elsner. Svoj par šprinteric je muzeju podaril tudi nekdanji nogometaš in nogometni trener Marko Elsner. Foto: Nogometna hiša zabave
Grad Rajhenburg
Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica
Vstopnina: 8. februarja bo vstop brezplačen

Na Gradu Rajhenberg pri Brestanici je na ogled stalna razstava odličij Primoža Kozmusa in slikovni ter besedni prerez njegove atletske poti. Na Gradu Rajhenberg pri Brestanici je na ogled stalna razstava odličij Primoža Kozmusa in slikovni ter besedni prerez njegove atletske poti. Za vse ljubitelje atletike bo pomembna informacija verjetno ta, da si lahko v živo ogledajo vsa odličja Primoža Kozmusa.

Na stalni razstavi v Grad Rajhenburg pri Brestanici sta na ogled obe olimpijski medalji enega najuspešnejših slovenskih atletov vseh časov, trojček medalj s svetovnih prvenstev in vsa najpomembnejša odlikovanja nekdanjega metalca kladiva.

Po besedah kustosinje razstave Helene Rožman so skušali Kozmusove dosežke zajeti tudi v sliki, besedi in na filmu. Tako so na voljo tudi posnetki Kozmusovih nastopov na treh svetovnih prvenstvih (v Osaki, Berlinu in Daeguju).

Slovenski olimpijski izobraževalni center
Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana
Vstop je vedno prost, 8. februarja pa je center zaprt.

Vsa slovenska olimpijska odličja (oziroma njihove kopije) pa si lahko ogledate v Olimpijskem izobraževalnem centru v ljubljanskem BTC, kjer športnike, olimpizem in olimpijske igre predstavljajo s fotografijami, videovsebinami in razstavnimi eksponati.

Žan Košir in Jakov Fak na umestitvi replik olimpijskih kolajn iz Pjongčanga na steno Slovenskega olimpijskega izobraževalnega središča. Žan Košir in Jakov Fak na umestitvi replik olimpijskih kolajn iz Pjongčanga na steno Slovenskega olimpijskega izobraževalnega središča. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Center bo sicer danes, na kulturni praznik, zaprt, je pa odprt vsak delovni dan od 10. do 16. ure, za skupine po predhodnem dogovoru pa tudi za praznike oziroma ob koncu tedna. Vstop je v vseh terminih brezplačen.

Hram slovenskih športnih junakov
Preddverje dvorane Stožice

Spomine na največje dosežke slovenskega športa lahko obnovite tudi v Hramu slovenskih športnih junakov, ki so ga člani Društva športnih novinarjev Slovenije uredili v preddverju dvorane Stožice. Najnovejša pridobitev hrama je pridružitev Alenke Dovžan, Katje Koren in Jureta Koširja, bronastih junakov iz Lillehammerja, kjer so leta 1994 osvojili bronasta odličja.

Dovža, Koren, Košir Sportal Globok poklon zgodovinskemu tercetu #video

Muzej športa je zaradi preureditve zaprt
Kopitarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana

Zelo bogato je založen tudi Muzej športa v središču Ljubljane (v stavbi časopisa Dnevnik), kjer hranijo neprecenljive predmete, ki predstavljajo dediščino slovenske športne zgodovine vse od sokolstva v 60. letih 19. stoletja do zdajšnjega obdobja, a je žal prostorsko povsem neustrezen za ugodno muzejsko izkušnjo, saj je prostora bistveno premalo.

Muzej športa Foto: Klemen Korenjak

V muzeju je več kot 20 tisoč eksponatov (zadnja pridobitev so šprinterice atleta Luke Janežiča, s katerimi je v polfinalu teka na 400 metrov na olimpijskih igrah v Riu leta 2016 dosegel 17. mesto in postavil nov državni rekord (45,07 sekunde), zaradi prostorske stiske jih velik del še vedno čaka na priložnost, da se pokažejo javnosti.

Muzej športa Foto: Klemen Korenjak

Kot nam je povedala kustosinja, je muzej zaradi prenove (v njem bodo uredili tudi knjižnico športne literature) letos zaprt, seveda pa tudi oni sanjajo o novih, večjih prostorih. Za zdaj se stiskajo na sto kvadratnih metrih.

Muzej športa Sportal Kje bodo razkazovali slovenske športne uspehe?

 

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • b44326 / 08.02.2019. ob 02:10 0 0

    Zakaj so dali pa smučarska očala Tine Maze in kljukasti križ na isto mesto?

    0 0
delitve: 268
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin