Ameriške univerze mamijo mlade Slovence: v igri so štipendije, šport in tudi milijoni

Košarka, tenis, atletika, golf, hokej, nogomet oziroma soccer po ameriško, plavanje, strelstvo, veslanje … Slovensko sled danes najdemo v številnih ameriških univerzitetnih športih. Nekateri so na najvišji ravni NCAA Division I, drugi v Division II, NAIA ali junior college sistemu, skupni imenovalec pa je pri vseh jasen: ZDA za mlade športnike niso več le podporna študijska izbira, ampak vse bolj uresničljiva razvojna pot, v katero v Ameriki vlagajo ogromne količine denarja.

Plačila potisnila celotno zgodbo v novo dimenzijo

Ameriške univerze ponujajo paket, ki je za vse več mladih slovenskih športnikov in športnic atraktiven: študij, športno štipendijo, močna tekmovanja, trenerje, analitiko, dvorane, igrišča, fizioterapijo, prehrano, akademsko podporo, v zadnjih letih pa se je temu dodal še element, ki je ameriški univerzitetni šport potisnil v novo sfero – plačila.

Mark Padjen in Žak Smrekar se prav tako selita onkraj Atlantika v ZDA. Foto: KK Krka/Primož Hren/liga ABA Dolga desetletja je veljalo, da študenti športniki za igranje ne smejo prejemati denarja. Leta 2021 je NCAA sprejela začasno politiko, ki je športnikom omogočila, da služijo s svojim imenom, podobo in tržno vrednostjo, tako imenovani NIL. Še večji prelom je sledil po poravnavi House v. NCAA, po kateri lahko univerze od sezone 2025/26 športnikom neposredno delijo prihodke. Zgornja meja znaša 20,5 milijona ameriških dolarjev oziroma približno 17,6 milijona evrov na univerzo.

Slovenski študent bo po Dončiću drugi najbolje plačani košarkar

Najbolj odmeven slovenski primer nove ameriške resničnosti je Mark Morano Mahmutović. Komaj 19-letni košarkar, ki se je kot posojeni igralec Cedevite Olimpije v tej sezoni kalil pri Heliosu, se je odločil za univerzo Syracuse, ki je potrdila njegov prihod. Kot je poročal Sportklub, naj bi tam le v prvi sezoni zaslužil 1,5 milijona ameriških dolarjev, kar je približno 1,29 milijona evrov, kar pomeni, da bo po Luki Dončiću drugi najbolje plačani slovenski košarkar.

Mark Morano Mahmutović (levo) odhaja v ZDA in naj bi zaslužil več kot milijon evrov. Foto: Fiba Europe Mahmutović ni osamljen primer. Mark Padjen se po sezoni v Iliriji seli na Murray State, Žak Smrekar iz Krke odhaja na Boston College, ameriške univerze pa pozorno spremljajo še nekatere druge mlade slovenske košarkarje. Morda se za odhod odloči tudi Urban Kroflič, čigar plača bi lahko bila še višja od Mahmutovićeve.

Milijoni niso več znanstvena fantastika: letošnji prvi izbor do sedem milijonov dolarjev

Najbolj razvpit primer novega sveta študentskega športa je AJ Dybantsa. Eden največjih košarkarskih talentov svoje generacije je igral za BYU, za zaslužek v zadnji sezoni pa se govori o paketu blizu sedmih milijonov dolarjev (približno šest milijonov evrov) – pet milijonov dolarjev osnovnega paketa NIL, drugo iz naslova pogodbe z Nikom in Red Bullom.

AJ Dybantsa bo na letošnjem naboru lige NBA prvi izbor. Njegov prihodek zadnje leto na univerzi pa je šel v višave. Foto: Guliverimage

Še več denarja se vrti v ameriškem nogometu. On3 kot najvrednejšega študenta športnika vodi podajalca Texasa Archa Manninga, čigar NIL oziroma roster vrednost ocenjuje na 5,4 milijona dolarjev oziroma približno 4,65 milijona evrov. Med največjimi imeni so tudi Jeremiah Smith s 4,2 milijona dolarjev oziroma 3,6 milijona evrov in Sam Leavitt s štirimi milijoni dolarjev oziroma 3,44 milijona evrov.

Največje javno izpostavljene številke

Pri vseh teh številkah je pomembna opomba: to niso klasične plače kot v NBA ali NFL, ampak kombinacija poslov NIL, tržne vrednosti, sponzorskih dogovorov in po novem tudi neposredne delitve prihodkov.

Denar ni razdeljen enakomerno

Čeprav se danes veliko govori o milijonih, ameriška univerzitetna pogača ni razdeljena enakomerno. Največji del denarja gre tja, kjer univerze največ zaslužijo: v ameriški nogomet in moško košarko.

Athletic Director U navaja primer Texas Techa, kjer naj bi šola od približno 20,5 milijona dolarjev delitve prihodkov približno 74 odstotkov namenila igralcem ameriškega nogometa, od 17 do 18 odstotkov moški košarki, dva odstotka ženski košarki, 1,9 odstotka bejzbolu, manjše deleže pa drugim športom.

To pomeni, da bo mladi košarkar z velikim potencialom v ZDA lahko zaslužil ogromno, več kot v Evropi. Nogometaš v ameriškem smislu še več. Pri večini drugih športov pa glavno vrednost še vedno predstavljajo štipendija, pogoji, razvoj in študij.

Tudi tenis vleče mlade Slovence

Amerika pa ni zanimiva le za košarkarje. Eden od svežih slovenskih teniških primerov je Luka Talan Lopatič, ki se je le nekaj dni po dopolnjenem 18. rojstnem dnevu letos januarja podal na univerzo Oklahoma.

Luka Talan Lopatič se je pri dopolnjenih 18 letih odločil za odhod v ZDA. Foto: University of Oklahoma Athletics

Oklahoma je ena od tistih univerz, kjer mladi športnik dobi tekmovalno okolje, študij in vso podporo pri treningu, ki je na zelo visoki kakovostni in tehnološki ravni. To je bistvo ameriške poti v športih, kot so tenis, golf, atletika, plavanje ... Ni nujno, da te tam čakajo milijoni, čeprav tudi njim pripada kos pogače, a jih čaka sistem.

Slovenci so razpršeni po številnih športih

V košarki so Slovenci danes že zelo vidni. V NCAA oziroma ameriški univerzitetni košarki so Jan Vide, Urban Klavžar, Sergej Macura, Tibor Mirtić, Saša Ciani ... Mark Morano Mahmutović, Mark Padjen, Žak Smrekar se bodo kmalu tja preselili. Pri dekletih so v ZDA med drugim Lea Bartelme, Sara Sambolić, Ivona Ščekić, Tanja Valančič in Špela Brecelj, prihajajo pa še Ajša Sivka, Maja Uranker, Tjaša Turnšek in Zoja Štirn.

Bor Artnak je bil zadnjo sezono prav tako še na študiju v ZDA. Foto: Tenis Slovenija

V tenisu so slovenska imena na univerzah, kot so Oklahoma, Notre Dame, Alabama, Purdue, Pepperdine, Temple, NJIT, Drexel, Denver in druge – Bor Artnak, Sebastian Dominko, Matic Križnik, Lun Obrul, Maj Premzl, Luka Talan Lopatič, Živa Falkner, Pia Petelinšek ... V atletiki so v ZDA Tom Teršek, Ela Velepec, Brina Likar, Anja Maraž, Kaja Maltarič, Jak Rovan in drugi. V golfu Lana Malek, Barbara Čar, Petra Balkovec, Jakob Balkovec, Kristjan Vojteh Burkelca. V hokeju Nace Langus in Filip Sitar, v nogometu pa slovenske sledi najdemo pri Akronu, Campbellu, Riderju, Hofstri, Jacksonvillu, Presbyterianu in drugih programih.

Amerika ni za vse enaka

Pri vsem tem je potrebna tudi previdnost. Ameriške sanje niso za vse enake. Milijonski zneski so rezervirani za redke posameznike, predvsem za ameriški nogomet in moško košarko. Pri večini drugih športov glavno vrednost še vedno predstavljajo štipendija, pogoji, študij in razvoj, čeprav tudi preostali lahko dobijo lep zaslužek ob že plačani šolnini.

Tom Teršek prav tako študira v ZDA. Foto: Aleš Fevžer

Ameriške univerze niso več le rezervna možnost za tiste, ki doma ne najdejo prave športne poti in želijo s pomočjo športa pridobiti izobrazbo. Za vse več mladih Slovencev postajajo ena najbolj privlačnih postaj med mladinskim in profesionalnim športom. Nekaterim omogočajo študij in razvoj v vrhunskih pogojih. Drugim odskočno desko proti profesionalizmu. Izbranim pa morda tudi nekaj, kar je bilo še pred kratkim nepredstavljivo – milijonski zaslužek že pred vstopom v članski profesionalni šport.

Vprašanje zato ni več, zakaj mladi Slovenci odhajajo v ZDA. Vprašanje je, koliko jih bo v prihodnjih letih tej poti še sledilo.

Spodnji seznam (v tabelah niso le športniki iz sistema NCAA – nekateri nastopajo tudi v NAIA ali junior college sistemu, ki sta prav tako del ameriškega univerzitetnega oziroma college športa, vendar nista enaka NCAA) ni popoln register vseh slovenskih športnikov v ZDA, zelo dobro pa pokaže širino slovenskega vala čez Atlantik. Slovence in Slovenke najdemo v številnih športih, kot so košarka, tenis, atletika, golf, hokej, nogomet, odbojka, plavanje, strelstvo, veslanje ...