Zmagovalec dvojnega Ironmana želi še na desetkratnega

Njegovo življenje spremlja šport v vseh pogledih, a pri vseh projektih ga vedno ženeta humanitarnost in želja po pomoči najmlajšim. Blagovna znamka Salomon ga spremlja pri njegovih ekstremnih avanturah že vrsto let in tokrat nam je namenil nekaj besed o svoji opremi. "Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem neke vrste grdi raček med Salomonovimi tekači, saj neokrnjeno naravo rad zamenjam za asfaltne ulice in ceste. Na nek način je to posledica športa, ki od mene zahteva kroženje po vnaprej določenem asfaltnem krogu; da pa se temu najlažje psihično in fizično približaš, pa moraš seveda tudi trenirati v takšnih okoliščinah. Ampak, tudi jaz vidim vizijo tam, kjer jo vidi celotna salomonova vizija, tam v neokrnjeni naravi, tam kjer si eno z vsemi živimi bitji. A da pridem do tja, moram najprej izpolniti svoje sanje, ki sem si jih postavil pred začetkom moje ultratriatlonske poti," v uvodu pove Markovič in doda: "V letošnjem letu sem ponovno popeljal svoje S-Lab Sense na potovanje po desetih večjih slovenskih mestih, kjer so z menoj vsak dan, deset dni zaporedoma, pretekle 105 krogov ali vsak dan maratonsko razdaljo na štadionih omenjenih mest. Šlo je za tradicionalni humanitarni projekt 10 krogov za 10 nasmehov, kjer smo z maratoni pomagali zbirati sredstva za deset socialno ogroženih družin iz celotne Slovenije. Ponovno, že drugo leto zaporedoma, so mi moje salomonke zvesto služile, pa čeprav sem zadnje štiri maratone odtekel z močno vneto tetivo."

Po tem dogodku je moral prisilno nekaj časa počivati, vmes pa se je seznanil s sestrico teh zvestih spremljevalk, s športnimi copati Sense Mantra. Copat, ki je prav tako v isti kategoriji lahkotnosti kot S-Lab Sense, a zato malo bolj blažen in s tem malce bolj prijazen nogam tekačev: "Sam sem jih preizkusil z velikim pričakovanjem, in kmalu smo postali nerazdružljivi. Zaradi poškodbe in obveznosti, sem jih uporabljal le nekajkrat tedensko na razdalji do 21 kilometrov. V tem času dobre ure in pol pa nisem zasledil pomanjkljivosti. Ampak, kakovost se začne kazati šele mnogo pozneje."

Letos želi uresničiti sanje

"Da bom lahko preizkusil v popolnosti to, kar naj bi bile, se je pokazalo, ko sem se prijavil na tekmo svetovnega pokala v dvojnem Ironmanu. Tam bi moral poleg končnega dvojnega maratona v razdalji 84 kilometrov odplavati še 7,6 kilometra in odkolesariti 360 kilometrov. Prijavil sem se skoraj brez treninga in izključno z namenom, da preživim tekmo, s tem pa pomagam družini, ki je ostala brez očka in mamice. Ne vem, kaj je bilo v zraku, in ne vem, kaj se je dogajalo v moji glavi, vem pa, da me je naprej potiskalo srce. In to tako močno, da sem na koncu premagal prav vse in za debelo uro prehitel drugouvrščenega. Tekaških 84 kilometrov je minilo brez ene same krize in enega samega žulja, pa čeprav je kar lep čas deževalo in so bile salomonke prepojene z vodo. A zgleda, da so bile na moji strani, da so začutile mojo srčnost in željo po nekem višjem cilju. Namesto urejenih gozdnih in makadamskih poti sem jih odpeljal na 56 krogov in 84-kilometrsko dolgo kroženje. One pa so mi vrnile na najboljši mogoč način. Na način, kakršen znajo le salomonke. Seveda jim nisem ostal dolžan in sem jim poklonil prvo ultratriatlonsko zmago v svetovnem pokalu," pravi odličen slovenski ultratriatlonec, ki ima pred seboj še en velik cilj.

"Zaradi uspeha, ki sem ga doživel, sem si za letos postavil še tretji, največji cilj, to je premagati desetkratni Ironman. To so bile moje sanje in verjamem, da jih bom letos končno uresničil. Ali mi bodo pri tem pomagale Sense Mantra ali pa Sensa Ultra, pa se še odločam. A v vsakem primeru imam zmagovalke že na nogah," za konec pove naš sogovornik.