Video: Čop odhaja 99,9 odstotno, Špik ganjen

Dobre volje ljubiteljev veslanja in vseh drugih, ki so se odločili, da bodo na letališču Jožeta Pučnika pozdravili olimpijska junaka, ni skazila tudi manjša zamuda, zaradi katere so neumorna gorenjska zbiralca odličij pozdravili šele ob 22.30. Poldrugo uro kasneje od načrtovanega. ''Kje so kolajne?,'' so zaklicali številni fotografi, ko sta prestopila prag letališča. ''Ni poanta v kolajnah, poanta je v ljudeh,'' je odrezavo odgovoril Luka Špik, starejši kolega Iztok Čop pa pomirjujoče dodal, da sta kolajni v prtljagi. Kmalu sta jih ''našla'', si ju ponosno obesila okrog vratu in novinarsko druženje z veslaškima velemojstroma se je lahko začelo. ''Upam, da me bo Luka čez štiri leta ujel. Teoretično pa sva dokazala, da se da tudi to preseči. Če potegne še eno leto dlje kot sem sam, ne bom prav nič užaljen, če me preseže po zbirki olimpijskih medalj,'' je 40-letni Čop postavil pred izziv sedem let mlajšega ''soseda'' Luko. In si v očeh sotekmovalca prislužil zamišljen pogled. Iztok je medalje osvajal na štirih različnih olimpijskih igrah, kar ni uspelo niti nepozabnemu telovadcu Leonu Štuklju, s tem pa postavil nov mejnik slovenskega športa.

Če je lahko obljubo prelomil Redgrave …

Iztok se nepreklicno poslavlja. Kaj bo počel v prihodnje? Se bo potegoval tudi za mesto predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS)? O tem pred novinarji ni naglas razmišljal, je pa povedal: ''Ne vem še, če bom ostal v veslanju. V mislih imam nekaj drugega … O slovesu pa sem se odločil skoraj eno leto nazaj in do konca finala o tem tudi nisem razmišljal. Dejstvo je, da z Luko tako trdo in načrtno kot zadnjih deset mesecev pred Londonom nisva še nikoli delala. Vesel sem, da se je 22 let reprezentančnih nastopov zaključilo na takšen način. Z medaljo. Sem pa že v Londonu povedal, da je tudi največji veslač Anglež Steve Redgrave po OI 1996 v Atlanti rekel, da ga lahko, če ga bodo še kdaj videli v čolnu, takoj ustrelijo, potem pa je postal še trikrat svetovni prvak in olimpijski zmagovalec. A kar se tiče mene, se poslavljam 99,9 odstotno dokončno,'' je pojasnil in s tem ponovitvi scenarija nepozabnega angleškega veslaškega velikana pripisal skrajno majhne možnosti.

Špik: Z Iztokom sva še bolje funkcionirala kot AC/DC

Finalno vožnjo na OI 2012 je napeto spremljal tudi dolgoletni trener Miloš Janša in priznal, da že dolgo časa ni bil tako napet. ''Po tekmi sem si oddahnil, ker je bilo zaradi teh vetrovnih razmer marsikaj nezaželenega. Nisem se ukvarjal ne z analizo, niti ne z načrti, ampak le prepustil dogodkom,'' je dejal strokovnjak, ki je imel prste vmes pri vseh veslaških uspehih v obdobju samostojne Slovenije. ''Ne vem, če sem bil kdaj tako živčen kot v Londonu,'' je dodal Špik, nato pa so ga prevzela čustva. ''Zelo vesel sem, da sem del Iztokove zgodbe. Da me je potegnil noter in da sva delala skupaj. Mislim, da sva kot ekipa funkcionirala veliko bolj kot AC/DC (smeh),'' je ponudil vzporednico s priljubljeno avstralsko rock skupino. Eno najljubših v njegovem srcu. ''Po finalni tekmi, ko je bilo konec vsega in sva se rokovala, sem občutil veliko zadoščenje. Na nek način sem imel zaradi tega solze v očeh, ker sem lahko pomagal Iztoku k tem dosežkom.'' Najbolj ga je navdušila slika, na kateri se je na njegovo ramo naslonil Iztok. ''A ni luštna?,'' je spraševal ''novinarsko'' občinstvo in si prislužil nasmeh, nato pa ponosno prijel bronasto medaljo in dejal: ''Olimpijska medalja je kot oskar.'' O tem, kako ali če sploh bo nadaljeval olimpijsko zgodbo, še ni želel razpredati. Navsezadnje je bil v ospredju čas za proslavljanje imenitnega dosežka v Londonu. Veslaška junaka sta odhitela na proslavo v blejski veslaški center, kjer ju je pričakalo ogromno ljudi, za posebna presenečenja pa je poskrbel njegov mlajši brat.