Četrtek, 1. 10. 2026, 12.55
5 dni, 18 ur
Javni zavod Šport Ljubljana o težavah zelenice v Stožicah
Zakaj je igrišče v Stožicah v sramotnem stanju? Javni zavod Šport Ljubljana odgovarja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,73
O tem, kako so si lahko v Stožicah privoščili tako načeto igrišče, se v zadnjih dneh sprašuje vsa Slovenija.
Kaj se dogaja z zelenico v Stožicah? Zakaj je igralna travnata površina kljub številnim posegom, ki so bili vse prej kot poceni, znova v tako klavrnem stanju? Po tekmi med Slovenijo in Severno Makedonijo so šle stvari tako daleč, da se ni več govorilo zgolj o sramoti, ki meče slabo luč na slovenski nogomet, ampak tudi o tem, da je igranje na takšni podlagi celo nevarno za zdravje. Kaj o vsem skupaj pravijo tisti, ki skrbijo za igrišče? Obrnili smo se na upravljalce, torej Javni zavod Šport Ljubljana, in prejeli odgovor.
Kaj se dogaja z zelenico v Stožicah? O tem se sprašuje celotna Slovenija, po zadnjih tekmah pa se je takšno vprašanje ob spremljanju dvoboja v Ljubljani zagotovo prikradlo v misli tudi marsikateremu ljubitelju nogometa na Škotskem in v Severni Makedoniji. Zakaj je igralna površina v Stožicah kljub temeljitim prenovam in posegom, ki so bili v zadnjih letih vse prej kot poceni, znova v tako slabem stanju?
"Stanje igralne površine na stadionu Stožice ni posledica enega ampak več dejavnikov, ki delujejo skupaj," so nam odgovorili pri Javnem zavodu Šport Ljubljana, ki upravlja stadion Stožice in skrbi za stanje igralne površine.
Ovire? Preobremenjenost, naravni pogoji, struktura ...
Slovenija je v torek na načetem igrišču v Stožicah ugnala Severno Makedonijo z 2:0.
Kateri pa so torej po mnenju upravljalcev dejavniki, ki vplivajo na današnjo katastrofalno podobo igrišča? "Prvi je zagotovo preobremenjenost zelenice. Stadion ni več le dom reprezentance in enega kluba. Po rušitvi stadiona ŽAK in začetku gradnje Atletskega centra Ljubljana je v Stožice prišel še NK Bravo. Igrišče tako gosti dva prvoligaša in reprezentanco, poleg tega pa še treninge, zato nima normalnih regeneracijskih pogojev in protokolov, kakršne imajo druga igrišča," so pri Javnem zavodu izpostavili težavo, da zelenica v Stožicah zaradi nadpovprečne zasedenosti – na njej vendarle igrajo tekme Olimpija, Bravo in slovenska reprezentanca – nima normalnih regeneracijskih pogojev.
"Drugi dejavnik so naravni pogoji. Zaradi lege stadiona je četrtina igrišča v stalni senci. V zaprtem stadionskem okolju je kroženje zraka omejeno, vlaga je višja in svetlobe primanjkuje. Strokovna priporočila za takšne razmere navajajo vsaj deset dni regeneracije po vsaki intenzivni obremenitvi, da se obnovijo ruša, stabilnost tal in kakovost površine," je upravljalec stadiona Stožice dal vedeti, kako je zaradi naravnih pogojev skoraj nemogoče izvesti popolno regeneracijo po vsaki obremenitvi igrišča, kot jo prinaša nogometna tekma. Trajati bi morala namreč vsaj deset dni, kar je težko uresničljivo ob natrpanem urniku, saj na največjem slovenskem nogometnem objektu igrata domače prvoligaške tekme oba kluba iz Ljubljane.
Travnata površina je bila na zadnjem reprezentančnem srečanju vidno poškodovana.
"Dodaten izziv predstavlja tudi sama struktura igrišča. Trenutna ruša je bila položena januarja 2026, ob tem pa se je igrišče zvišalo za približno štiri centimetre. Ta nov rastni sloj še ni dosegel stabilnosti, ki jo zahteva tako intenzivna uporaba, ostanki starega sloja v globini pa dodatno vplivajo na vodni in zračni režim tal. Zato vzdrževanje poteka z več prilagajanja in previdnosti, kot bi ga sicer potrebovali. Ruša je stara približno devet mesecev. Za primerjavo, pri drugih zgodbah v preteklosti so težave nastopile po veliko krajšem času. Težav ne moremo presojati le po obdobju tik pred tekmami ali septembra, ampak po celotni sezoni," predstavlja dodatno oviro tudi struktura igrišča. Nov rastni sloj, položen v začetku tega koledarskega leta, namreč še ni dosegel stabilnosti.
Kakšni bodo nadaljnji ukrepi?
Alarmantno stanje travnate površine v Stožicah tako kliče po ukrepih, s katerimi bodo skušali nogometašem omogočiti boljše igralne pogoje. V slovenski reprezentanci niso skrivali slabe volje in razočaranja, ker so morali igrati tako pomembni tekmi s Škotsko in Severno Makedonijo na tako načetem igrišču, na katerem niso mogli udejanjiti vseh idej.
O tem je javno spregovoril selektor Boštjan Cesar, kritiko pa so podali tudi njegovi varovanci in drugi slovenski nogometni delavci. Športni direktor Brava Dejan Grabić je opozoril, da je lahko takšno igrišče nevarno tudi za zdravje nogometašev in bi lahko klubi v prihodnje dvakrat premislili o tem, ali želijo svojemu igralcu sploh dovoliti igranje na takšni podlagi.
Pred tremi leti je bila zelenica na dvoboju konferenčne lige med Olimpijo in Lillom v katastrofalnem stanju.
Takratni prizori, ko so skušali delavci upravljalca stadiona reševati težave na staromoden način z ožemanjem brisač, so postali viralni na družbenih omrežjih.
Kakšni bodo torej sploh nadaljnji ukrepi, da bi bilo igrišče v naslednjih tednih in mesecih, ko bodo na njem igrali tekme Olimpija, Bravo in slovenska reprezentanca (13. novembra proti Švici), v boljšem stanju?
Vsak dan se izvajajo redna testiranja
"Naša strategija je sprotno zmanjševanje težav igralne površine. Ker ni prostora za večje posege, se vzdrževalna dela prilagajajo koledarju tekem in se med seboj dopolnjujejo. Vključujejo redno košnjo, gnojenje, dosejevanje, peskanje in prezračevanje, vsako od teh del ima svoj natančen vrstni red in pravila, ki jih je treba dosledno upoštevati za optimalno rast in kakovost travne ruše. Uporabljamo tudi rastne luči, ventilatorje in talno gretje. Izvajamo redna testiranja zelenice vsak dan s posebnimi napravami, razvitimi v ta namen, na podlagi rezultatov pa prilagajamo ukrepe," so nam pojasnili pri Javnem zavodu Šport Ljubljana, a obenem dali vedeti, da si žal med sezono ne morejo privoščiti večjih posegov. "Moramo jasno povedati, da večji posegi in temeljita sanacija med sezono niso mogoči, ker ni časa za regeneracijo. Vsako dodatno regeneracijsko okno neposredno izboljša stanje."
Upravljalci stadiona izvajajo vse agronomske ukrepe, ki jih dopušča obremenitev – tudi uporabo rastne luči.
Kot upravljavci stadiona izvajajo vse agronomske ukrepe, ki jih dopušča obremenitev. To so redno vzdrževanje, rastne luči, ventilatorji in talno gretje, sprotna zamenjava poškodovanih delov ter testiranje površine vsakih od dva do tri dni. "Naša orodja pa vendarle niso nadomestilo za regeneracijo. Luči, ventilatorji in gretje travi pomagajo, a čas, ki ga potrebuje za ponovno rast in zakoreninjenje, ostaja odločilen. Vsi tehnični ukrepi skupaj lahko pospešijo okrevanje, ne morejo pa ga nadomestiti. Trava je živ organizem in za obnovo preprosto potrebuje čas," izpostavljajo največjo težavo, saj je zaradi natrpanega urnika srečanj v Stožicah za popolno obnovo na voljo premalo časa.
Kako se bodo odločili pri NZS?
Ker med jesenskim delom sezone tako ne gre pričakovati večjih posegov in temeljite sanacije med sezono, se s tem povečuje verjetnost, da bi se lahko prihodnji mesec, ko bo Cesarjeva četa 13. novembra v ligi narodov gostila Švico, ponovile neprijetnosti in bi tudi ta dvoboj v Ljubljani zaznamovala neprimerna travnata površina.
Ljudski vrt je nazadnje gostil slovensko nogometno reprezentanco leta 2021, ko je takratna Kekova četa v kvalifikacijah za SP 2022 izgubila doma proti Rusiji z 1:2.
S to problematiko se bodo morali v naslednjih tednih spopasti tudi pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS), saj v javnosti kroži vse več predlogov in pobud, da bi v obdobju, ko v Stožicah znova kraljuje načeta igralna površina, dvoboj preselili na kakšno drugo prizorišče. Na primer v Ljudski vrt, ki se lahko za razliko od Stožic pohvali s tako kakovostno igralno površino, da ta nogometašem olajšuje pot do vrhunskih predstav, saj lahko lažje pokažejo vse, kar znajo.
