Nedelja, 18. 4. 2021, 20.35
3 leta
Oster odgovor Uefe vsem, ki jih zanima superliga
Uefa zagrozila 12 evropskim velikanom, ki želijo iti po svoje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,12
10
Evropska nogometna zveza (Uefa) bo v ponedeljek predstavila nov tekmovalni format lige prvakov.
Kot da ne bi imela Evropska nogometna zveza (Uefa) na čelu s predsednikom Aleksandrom Čeferinom že dovolj težav z negotovo usodo evropskega prvenstva, največjega letošnjega nogometnega dogodka, se v stresnem obdobju koronakrize srečuje še z vedno glasnejšo možnostjo ustanovitve superlige, ki bi dodobra razburkala nogometne vode. Uefa je 12 evropskim velikanom, ki ne skrivajo želje po ustanovitvi zaprtega, a zelo donosnega tekmovanja, zagrozila s številnimi sankcijami. Nezadovoljne so tudi zveze in navijači.
Evropska krovna nogometna zveza na čelu s predsednikom Aleksandrom Čeferinom že dalj časa poudarja, kako predstavlja liga prvakov njen najvrednejši produkt, s katerim polni žepe vsem članicam evropske nogometne družine.
Aleksander Čeferin želi skupaj s sodelavci ustaviti ustanovitev superlige, ki jo doživlja kot cinični projekt, ki je nastal na sebičnem interesu nekaj klubov in to v času, ko je solidarnost potrebna bolj kot kadarkoli prej.
V ponedeljek naj bi predstavila novi tekmovalni format lige prvakov za sezono 2024/25 in naprej, ki prinaša kar nekaj novosti. Število udeležencev se bo iz 32 povečalo na 36 klubov, ne bo več tradicionalnega skupinskega dela, kot da je Evropa poznala v tem tisočletju, vsak udeleženec bi imel po posebnem "švicarskem modelu" zagotovljenih vsaj 10 tekem. V eni sezoni lige prvakov bi bilo tako namesto 125 odigranih kar 225 tekem. Klubi bi prejeli še večje finančne nagrade, a bi se lahko pojavile težave, saj bi primanjkovalo terminov za domača tekmovanja.
Na kongresu Uefe v Švici nameravajo o sprejetju novega formata lige prvakov odločati v torek, a so nedeljsko dogajanje zasenčila namigovanja številnih svetovnih medijev o tem, da skupina bogatih in priznanih evropskih klubov resno razmišlja o drugačni poti zaslužka.
Uefa želi ustaviti cinični projekt
Največja zagovornika ustanovitve superlige naj bi bila Real Madrid in Manchester United.
Ameriški časnik New York Times je poročal, da bi glede na podatke, ki so jih dobili, stalno članstvo v super ligi vsaki ekipi prineslo po 350 milijonov evrov, z osnovanjem lige pa naj bi se po mesecih tajnih pogovorov strinjali Juventus, AC Milan, Inter Milano, Manchester United, Liverpool, Chelsea, Tottenham, Arsenal, Real Madrid, Barcelona, Atletico Madrid in domnevno tudi Manchester City (angleški The Times poroča, da še ni potrdil namere), skupaj torej 12.
Stalne člane evropske elite v superligi bi tako čakal izreden zaslužek, liga prvakov pa bi dobila drznega tekmeca, ki bi ji pošteno prekrižal načrte. Že nekaj mesecev se širijo govorice, da naj bi v superligi nastopalo 20 klubov, od tega 15 stalnih članov, ki bi bili razdeljeni v dve skupini. Vsak klub bi tako odigral v skupinskem delu kar 18 tekem, najboljši štirje klubi iz vsake skupine pa bi se prebili v izločilni del.
Udeleženci superlige bi bili bogato nagrajeni za nastopanje v tekmovanju, po drugi strani pa ne bi mogli več nastopati tako v domačih kot ''tradicionalnih'' evropskh tekmovanjih.
Sledil je oster odgovor Uefe, nogometne zveze Anglije (FA), Španije (RFEF) in Italije (FIGC) ter vodstva tamkajšnjih elitnih lig premier league, LaLiga in serie A. Na načrte nekaj največjih angleških, španskih in italijanskih klubov, da ustanovijo svoje zaprto tekmovanje in ga poimenujejo super liga, so se odzvali s sporočilom za javnost, v katerem razkrivajo, kaj vse bi lahko doletelo ''upornike'', ki bi radi v želji po večjem zaslužku ligo prvakov nadomestili s superligo.
Za superligo se resno zanima tudi Juventus. Njegov lastnik Andrea Agnelli je predsednik zveze evropskih klubov (ECA), a tudi član izvršnega odbora Uefe, ki bo tako v prihodnjih dneh v Švici odločal o sprejetju novega tekmovalnega formata lige prvakov. Na kongresu Uefe se tako obeta še burno dogajanje.
"Če se bo to zgodilo, lahko poudarimo, da bodo ne le Uefa, FA, RFEF, FIGC, premier league, LaLiga, serie A, ampak tudi Mednarodna nogometna zveza (Fifa) ter vse naše članice ostale enotne v prizadevanjih, da ustavijo ta cinični projekt, ki je nastal na sebičnem interesu nekaj klubov in to v času, ko je solidarnost potrebna bolj kot kadarkoli prej," so zapisale v skupnem sporočilu omenjene organizacije v dokumentu, ki ga je poslala Uefa.
Pri tem so izpostavili, da se bodo proti temu sistemu zaprte lige nekaj najbogatejših klubov po vzoru severnoameriških košarkarske NBA ali hokejske NHL borili z vsemi sredstvi in na vseh ravneh, tako s športnimi kot tudi pravnimi, poroča STA.
Sledila bi prepoved nastopa za reprezentanco
Aktualni evropski in svetovni prvak Bayern, ki pa letos ne bo ubranil evropskega naslova, se ne omenja na seznamu klubov, ki si prizadevajo za ustanovitev superlige.
Fifa in njenih šest konfederacij, tudi Uefa, so že pred časom objavili, da bi bili klubi, ki bi se pridružili novi ligi, izključeni iz vseh tekmovanj na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Prav tako nogometaši, ki bi bili člani ekip take lige, ne bi mogli nastopiti za državne reprezentance.
To so ponovili tudi v današnjem sporočilu za javnost. "Zahvaljujemo se vsem klubom v drugih državah, posebej v Franciji in Nemčiji, ki so zavrnili pristop k taki ligi. Pozivamo vse ljubitelje nogometa, tako navijače kot politike, da se zoperstavijo temu projektu, ki je bil najavljen. To vztrajno izpostavljanje sebičnega interesa peščice se vleče že predolgo. Dovolj je," so končali skupno pismo.
Če bi superliga torej resnično zaživela, bi lahko njeni udeleženci nastopali le v omenjenem tekmovanju, v vseh preostalih, domačih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in evropskih tekmovanjih (od prihodnje sezone dalje bodo v veljavi liga prvakov, liga Europa in novost, konferenčna liga), pa ne. S tem bi bila nogometu storjena ogromna škoda, saj bi bile močno okrnjene tudi zasedbe v reprezentančnih tekmovanjih.
Manchester United se je v tej sezoni uvrstil v polfinale evropske lige, v superligi pa bi ga čakalo stalno članstvo.
Sedanji sistem nogometnih tekmovanj po svetu in Evropi se začenja na nacionalnih ravneh, potem se nadaljuje na celinski in svetovni. Klubi napredujejo med temi posameznimi tekmovalnimi sistemi ali izpadejo, prav tako pa se razdelijo velika sredstva, ki jih prinaša nogometna igra, med vse udeležence in ne ostane zgolj pri najbogatejših.
Nezadovoljni tudi navijači
Z idejo superlige so nezadovoljni tudi navijači. V pismu za javnost, ki so ga navijaške skupine 17 klubov, med njimi tudi Manchester Uniteda, Real Madrida, Ajaxa, Arsenala, Bayerna in Borussie Dortmund, naslovili na predsednika Združenja evropskih klubov (ECA) Andreo Agnellija, sicer tudi lastnika Juventusa in člana izvršnega odbora Uefe, poudarjajo, kako predstavlja superliga resno grožnjo celotnemu nogometu, saj bi uničila koledarje domačih ligaških tekmovanj.
Preberite še:
10