Tako jeznega Valerija Kolotila še ni videl, njegovih besed ne bo pozabil nikoli

Sportal Poraz Stankovića pri bogatih Turkih, Celjani v težavah

To so bili povsem drugačni časi. Svet je zatresla zloglasna pandemija covida-19 in ohromila tudi nogomet. Tribune so bile prazne, potovanja so potekala pod strogim nadzorom, gibanje je bilo omejeno, na obrazih so se pogosto znašle zaščitne maske. Ko so tako Celjani leta 2020 vstopili v Evropo kot državni prvaki, so v kvalifikacijah v vsakem krogu odigrali le eno tekmo. Najprej so na nevtralnem prizorišču na Madžarskem premagali irskega prvaka Dundalk, nato pa v knežjem mestu ostali praznih rok proti norveškemu Moldeju. Sledila je tolažilna nagrada v ligi Europa, kjer jim je žreb namenil Ararat-Armenio iz Erevana.

Celjani so leta 2020 izpadli iz Evrope v Erevanu, ki leži pod goro Ararat. Njen vrh (5.165) je v Turčiji, za Armence pa je Ararat še vedno sveta gora, saj nikoli niso preboleli njegove izgube. Tako je njegova podoba zastopana v državnem grbu Armenije. Foto: Reuters

V taboru Celjanov so se v vodstvenih strukturah kluba že začele dogajati spremembe, tako da je zdajšnji predsednik Valerij Kolotilo z ekipo že potoval na gostovanja, čutiti pa je bilo optimizem. Bili so prepričani, da bi lahko preskočili armensko oviro. Ko so izvedeli, da bi v primeru napredovanja v Celju sledil ogromen spektakel, saj bi v play-offu za ligo Europa gostovala beograjska Crvena zvezda, ki ima na sončni strani Alp nemalo privržencev, je bila namera, da se rumeno-modri iz Erevana vrnejo z zmago, še toliko bolj izrazita.

Sportal Pritisnil je enter in se zjokal

V slačilnico je prišel jezen kot ris

Valerij Kolotilo je pričakoval, da bodo Celjani leta 2020 preskočili armensko oviro, nato pa v jezi izrekel "preroške" besede. Se bodo uresničile? Foto: Rok Plestenjak Želja pa se Celjanom vendarle ni uresničila. Ararat-Armenia se je izkazal za neugodnega tekmeca in po podaljšku, ki se je končal z 1:0, izločil slovenskega prvaka. Razočaranje v celjski slačilnici je bilo veliko, takratnega kapetana Mitjo Lotriča pa je presenetil zlasti prizor, ki mu je bil priča kmalu po porazu.

"Najbolj so mi ostale v spominu besede razočaranega Valerija Kolotila, ki je po koncu tekme prišel v našo slačilnico. Takrat je že potoval z nami, saj je bil tik pred vstopom v klub. Takšnega do takrat še nisem videl. Bil je jezen kot ris in nas spraševal, kako smo lahko izgubili ta dvoboj. Bil je razočaran, saj smo izpadli iz Evrope. Še danes se spominjam njegovih besed, ko je jezno rekel, da se bo že vrnil v Armenijo in premagal Ararat. Noro, kako je usoda poskrbela, da je kmalu res dočakal to možnost," se je nasmehnil Mitja Lotrič, ko se je spomnil na prigodo v Erevanu izpred šestih let.

Celjanom se takrat gostovanje v Erevanu ni posrečilo. Gostitelji so 24. septembra 2020, evropska sezona se je zaradi korone začela s konkretno zamudo, zmagali z 1:0. Edini zadetek so dosegli v podaljšku. V 111. minuti.

Vrata Celjanov je pred šestimi leti v Armeniji branil Matjaž Rozman. Foto: Vid Ponikvar

"Valerij je pričakoval, da bomo napredovali, a so bile okoliščine drugačne. Ararat-Armenia je bil finančno takrat močnejši od celjskega kluba. Ne vem, kako je zdaj, a takrat je bilo tako. Valerij je bil jezen, saj je pričakoval, da bomo zlahka napredovali v naslednji krog, kjer bi nas čakala Crvena zvezda. Če me spomin ne vara, so bili Beograjčani tako prepričani, da bomo premagali Ararat, da so si že rezervirali nastanitev v Sloveniji,'' je povedal Lotrič. Po izpadu Kosićeve čete v Armeniji vendarle ni bilo nič z obračunom med Celjem in evropskim prvakom iz leta 1991, za katerega je v preteklosti igralo ali pa ga treniralo kar nekaj Slovencev, trenutno pa je njegov član Timi Max Elšnik.  

Imel je želodčne težave in povišano temperaturo

V Erevanu je bil v hotelski sobi z Žanom Benedičičem. Foto: Osebni arhiv Celjani so se po tesnem porazu v Erevanu poslovili od Evrope, Lotrič pa na gostovanje, ki zanj ni bilo stresno le zaradi dogajanja na zelenici, ni ohranil lepih spominov.

"To je bilo pač obdobje korone. Vse je bilo drugače. Sploh nismo smeli zapuščati hotela. Tisto takrat sploh ni bilo podobno nogometu. Po tekmi v Erevani smo imeli mnogi želodčne težave. Morda je bila kriva hrana v hotelu, kdo ve. Verjetno že, saj nismo imeli svojega kuharja. Po tekmi sem imel tako povišano temperaturo. Ni mi bilo vseeno, saj sem se bal, da mi bodo na letališču zaradi tega odredili pregled in morda ugotovili, da imam korono. Potem bi me čakala daljša karantena. Na letališču je bilo zato kar stresno. To gostovanje mi resnično ni ostalo v najlepšem spominu. Na koncu na srečo na letališču ni bilo zapletov, tako da sem lahko odpotoval v Slovenijo," je povedal o tem, kako so se poklapani celjski nogometaši s čarterjem vrnili v domovino.

Po izpadu iz Evrope so nizali tako neprepričljive rezultate v prvenstvu, da je Dušan Kosić po koncu jesenskega dela izgubil službo. Takrat je imel Lotrič že novega delodajalca, saj se je kmalu po porazu v Armeniji odločil za selitev v Nemčijo, kjer je igral v drugi ligi za klub Würzburger Kickers.

Sportal Noro, kako se je usoda poigrala s Celjani in Verbičem!

Celje iz prejšnje sezone bi se uvrstil v ligo prvakov

Če povprašate Mitjo Lotriča, bi se Celje iz jesenskega dela 2025/26 v tej sezoni uvrstilo v ligo prvakov. Foto: Jure Banfi Danes bo zavzeto stiskal pesti za Celjane, kar niti malo ne preseneča. "Seveda ostajam velik navijač Celja. Celje mi je dalo največ v karieri. V njegovem dresu sem tudi največ dosegel. Z ljudmi iz kluba sem še vedno v dobrih odnosih, je pa tudi res, da tam ni več mojih takratnih soigralcev. Zadnji, ki je zapustil klub, je bil Žan Karničnik," je omenil nekdanjega kapetana Celja, ki je poleti zapustil knežje mesto in se pridružil Mariboru, pri katerem je dozoreval v mlajših letih in imel z njim nedokončano zgodbo. Z njim se zdaj druži v mestu ob Dravi.  

"Če bi imelo Celje na voljo ekipo iz prejšnje sezone, torej tudi Karničnika, Josifova in Nieta, hkrati pa trenerja Riero, na katerega ne smemo pozabiti, sem prepričan, da bi se uvrstilo v ligo prvakov, zlasti po tem, ko sem videl žreb za play-off (Celjane v primeru napredovanja čaka boljši iz obračuna med švedskim in slovaškim prvakom, op. p.). Tako pa se žal opazi konkretna razlika v igri. Hočeš nočeš je treba biti realen in to priznati," je razkril, da Celjani v njegovih očeh v tej sezoni igrajo slabše kot pred letom dni.

Verbiču v dresu Celja ne bo lahko

Benjamin Verbič bi lahko po vrnitvi v knežje mesto danes prvič zaigral v Evropi. Foto: Luka Kotnik Kar zadeva današnjo tekmo, nekdanji kapetan Celja vseeno meni, da bi lahko slovenski prvaki iztržili dober rezultat in naredili pomemben korak k napredovanju. "Celjani bi lahko izločili Ararat, a me v tej sezoni za zdaj še niso prepričali. Zlasti nove okrepitve. Na primer tiste na desnem bočnem položaju. No, morda pa me danes demantirajo," si je zaželel. Z zanimanjem si bo ogledal srečanje in stiskal pesti za varovance Vitorja Campelosa, med katerimi je prvič v tej sezoni tudi najbolj odmevni poletni novinec Benjamin Verbič.

"Ne bo mu lahko. Ko sem se pred leti vrnil v Muro, sem dobro videl, s kakšnim pritiskom imaš opravka, ker vsi od tebe pričakujejo dobre predstave. Seveda pa se moraš najprej vključiti v ekipo. Verbič je bil pred tem vrsto let v tujini vajen drugačnega ritma. Dosti pričakujejo od njega, a sam ne bo mogel storiti vsega. Srčno pa upam, da mu hitro steče. Dobro ga poznam. Ne bo mu lahko, a ima vseeno dragocene izkušnje, zato ne dvomim o njem. Lepo je, da se takšen nogometaš vrne v domači klub. S tem okrepiš tudi marketing, ki so ga pri Celju že tako dvignili na višjo raven. Ljudi moraš privabiti na stadion, veliko bolje in lepše pa je, da pripelješ domače nogometaše kot pa tuje," je napovedal, da si bo v tej sezoni v Celju zagotovo ogledal več tekem. Tako je bilo že v prejšnjih sezonah, ko je bil dobrodošel gost. Je namreč zlati kapetan, ki bo v klubski zgodovini ostal zapisal z velikimi črkami.

"Ko je kriza, je bolje, da se skriješ doma"

Celjani sicer že tretjič v klubski zgodovini branijo državni naslov. Odkar so prvič postali prvaki (2020), takrat je bil kapetan prav Lotrič, jim ni še nikoli uspelo ubraniti naslova. "Kar zadeva največjega favorita za naslov, bi dal največ možnosti Mariboru in Celju. Je pa tako, da lahko v naši ligi vsak preseneti vsakega. Ko sem že mislil, da bo Mura v soboto premagala Nafto, se je v Lendavi zgodilo nekaj povsem drugega (Nafta je zmagala kar s 5:2, op. p.). Potem pa Brinje z dvema igralcema manj proti Kopru vzame točko. Naša liga je res zanimiva, prav nobenega ne smeš odpisati," je dejal. Zdaj, ko že nekaj časa živi v Mariboru in se ukvarja z zavarovalništvom, opaža, da se je v mesto 16-kratnih državnih prvakov vrnila pozitivna energija.

Mitja Lotrič je družinsko in poslovno srečo našel v Mariboru. Zaradi zdravstvenih težav je nogomet nehal igrati že pri 28 letih. Foto: Jure Banfi/alesfevzer.com

"Maribor je z vrnitvijo Zlatka Zahovića naredil dobro potezo. Opaziti je veliko pozitivne energije. Je pa Maribor vseeno tako mesto, da se bo takrat, ko bo prva kriza, dogajalo ravno obratno. Ta strast je po eni strani prednost, po drugi pa vlada pritisk. Ko je dobro, je res dobro, ko je kriza, pa je bolje, da se skriješ doma in sploh ne zapuščaš stanovanja," je 31-letni Prekmurec, ki je družinsko in poslovno srečo našel v štajerski prestolnici, opozoril na specifičen pojav, ki krasi nogometni Maribor. 

To je tudi edino slovensko mesto, kjer je v obdobju državne samostojnosti odmevala himna nogometne lige prvakov. Celjane od senzacionalnega podviga, s katerim bi se pridružili vijolicam, ločita še dve oviri.

Sportal Matjaž Kek odhaja v deželo pravljic?

Sportal Olimpija v 93. minuti tretje tekme sezone do prvega gola in prve zmage

Sportal Benjamin Verbič tudi uradno v Celju, Jevšenak k Muri

Sportal Črn večer slovenskega nogometa: konec poti za Koper, Bravo in Aluminij