Naj planinska koča
Petek, 28. 8. 2026, 17.00
1 teden, 6 dni
Nasvet za izlet v hribe (145.)
Švicarske Alpe z razglednice: krožna tura na Schäfler #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
Levo v ozadju je Altmann, na tej krožni turi pa gremo po grebenu Schäflerja, na vrhu katerega je koča (desno).
Slovenci veljamo za hribovski narod, a za poletni dopust še vedno raje izberemo morje kot gore. Medtem ko je pri nas zadnja leta v hribih veliko tujcev, boste rojake v Dolomitih še mogoče srečali, v avstrijskih, nemških in švicarskih Alpah pa precej težje. Švica je daleč, tudi precej draga je, a gore so tam res pravljične. Zato vam v naši petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe predstavljamo krožno turo v appenzellskih Alpah. Ker so takoj čez mejo z Avstrijo, obisk le ni tako zelo drag, saj lahko prespimo v nekoliko cenejši Avstriji.
Za pogled na te stene se izplača osvojiti Schäfler.
Appenzellske Alpe, ki se dvigajo v treh vzporednih grebenih, so južno od Bodenskega jezera ter slikovitega mesteca Appenzell v Švici in zahodno od reke Ren oziroma od tromeje med Avstrijo, Lihtenštajnom in Švico. Gre za nam enega najlažje in najbližje dostopnih koščkov švicarskih gora (z osebnim vozilom). Po avtocesti prek Avstrije in Nemčije je do njih dobrih 600 kilometrov, še nekaj manj pa, če za del poti izberemo regionalne avstrijske ceste. Če želimo prihraniti pri spanju, je najbolje prenočevati v Avstriji, v okolici Feldkircha. Od tam je nato do izhodišča ture, ki jo opisujemo v naslednjih vrsticah, manj kot uro vožnje. Še pred Appenzellom zavijemo levo do vasice Wasserauen. Ko se konča asfaltna cesta, je pri železniški postaji veliko parkirišče, ki je izhodišče za številne planinske ture (869 metrov). Tu je tudi spodnja postaja gondole na Ebenalp, s katero si lahko vzpon skrajšamo za slabi dve uri.
Poglejte, kako je videti krožna tura po grebenu Schäflerja:
Na izhodišču je veliko parkirišče, celodnevno parkiranje stane nekaj čez 12 evrov (plača se z znano aplikacijo).
Za vzpon iz doline gremo od spodnje postaje gondole po cesti nazaj nekaj deset metrov in zavijemo do prve kmetije na levi. Tu je tudi prva rumena švicarska planinska tabla, ki nam pokaže smer: planina Bommen ura in deset minut, koča Äscher ura in 50 minut ter Ebenalp dve uri in deset minut. Najverjetneje pa bomo nekoliko hitrejši. Z orientacijo ne bo težav, samo sledimo švicarskim markacijam, ki so belo-rdeče-bele. Približno 45 minut se najprej vzpenjamo po široki, cikcakasti in zložni gozdni pešpoti, nato dosežemo planino Bommen. Že tu nam je jasno, kako zelo je v Švici vse urejeno, še krave so lepe! Vsa razpotja so označena, na koncu planine pa krenemo levo, za Äscher (desna gozdna cesta gre neposredno na Ebenalp).
Planina Bommen, ki jo dosežemo v približno eni uri.
Pot je nezahtevna in lepo markirana.
Čeprav se nad nami dvigajo navpične stene pod Ebenalpom, je pešpot še naprej nezahtevna in precej položna. Kmalu se nam v daljavi prvič pokaže gora Altmann, nato dosežemo prvo od kar štirih planinskih koč na tej krožni turi – Äscher na 1.454 metrih. Gre za eno najbolj poznanih v Švici, zagotovo ste jo že videli na kakšni razglednici. Desno od koče je še nekaj minut naprej kapelica Wildkirchli, ki so jo zgradili pod skalnim previsom. Smo na 1.454 metrih, za nami je 640 višinskih metrov ter ura in pol hoje.
Ena najbolj znanih švicarskih razglednic: koča Äscher pod stenami Ebenalpa.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa je na njegovem kanalu na YouTubu.
Koča na Ebenalpu
Od kapelice gremo še nekaj metrov naprej do konca pešpoti pod stenami. Tu najprej pomislimo, da se pot konča, a se nadaljuje v steno, kjer je manjša jama in nato izdolben predor na drugo stran grebena. Ko po nekaj minutah izstopimo iz predora, nas čaka še približno 15 minut malo bolj strmega vzpona nad smučiščem. V daljavi uzremo Bodensko jezero. Dosežemo zgornjo postajo gondole in kočo Ebenalp (1.640 metrov). Že tu je razgled za čisto desetko, levo je že omenjeni Altmann, visok je 2.435 metrov. Desno pa je najvišja točka tega pohoda, Schäfler, 1.924 metrov.
Zadnji metri nezahtevnega vzpona na Schäfler, 1.924 metrov nadmorske višine.
Koča Schäfler. V njej se lahko tudi prespi, a ni poceni: 107 evrov je postelja v večposteljni sobi.
Nadaljujemo po široki in markirani pešpoti vzdolž grebena, najprej malo navzdol in nato v zmernem vzponu spet navzgor. Sledimo tablam za Schäfler. V pol ure smo na manjši planini Chlus, zadnje pol ure vzpona pa znova malo hitreje nabiramo višinske metre, a pot tehnično ostaja nezahtevna. Zanimivo opažanje: če pri nas letos poleti v gorah prevladujejo tujci, je tu še naprej največ domačinov. Tujci si Švico vendarle težje privoščimo. Po 1.100 višinskih metrih in približno treh urah smo na Schäflerju. V koči, še eni res slikoviti, se lahko prespi za 107 evrov na noč, glavne jedi so od 15 do 30 evrov. Tik za kočo je najvišja točka gore, z razgledom na nadaljevanje grebena: Altenalptürm je vrh nekaj naprej po grebenu, kjer so se sedimentne kamnine postavile pokonci. Res neverjetno, kako so se tu plasti nagubale, in to le nekaj deset kilometrov južneje od ravnine pri Bodenskem jezeru.
Izhodišče: Wasserauen (869 metrov)
Višinska razlika: 1.100 metrov
Dolžina krožne poti: 19 kilometrov (1.380 višinskih metrov)
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Sestopimo lahko po strmih pobočjih nadaljevanja grebena Schäflerja. Vidite stezo?
Steza je ozka, a je ponekod varovana z jeklenicami.
Manj izkušeni planinci se lahko tu obrnejo in se vrnejo v dolino po poti pristopa, bolj izkušeni pa ne bodo želeli izpustiti možnosti, da se v dolino vrnejo pod mogočnim nadaljevanjem tega grebena, torej pod Altenalptürmom. Na razpotju za kočo je sicer nekoliko grozilna rdeča tabla z napisom nevarno, ki je namenjena predvsem turistom. Za prave hribolazce pa sestop pod stenami, ki smo jih gledali z vrha (vidi se tudi pot), vendarle ne bo poseben izziv. Se pa vsaj prvih 20 minut pot res spušča precej strmo, po kamnitem terenu, tako da je obvezna dobra pohodniška obutev. Bolj izpostavljeni deli so varovani z jeklenico.
Pogled nazaj na Schäfler in stezo, po kateri se spuščamo.
Četrta koča na turi, Mesmer
Na prvem razpotju sestopa v levo – proti jezeru Seealpsee – še ne priporočam, saj je tam pot precej strma in prav nič prijazna za kolena. Lahko pa se v dolino spustite na drugem razpotju, bolj vzdržljivi pa tudi tam nadaljujemo naravnost, vse do planine Mesmer. Torej po celotni dolžini grebena, a v tem delu prečno po sredini teh strmih pobočij. Sestop je večji del položen, ni pa kratek. Do koče Mesmer (1.613 metrov) potrebujemo vsaj uro in pol, vmes je še nekaj krajših vzponov. S te planine se najlepše vidi najvišji vrh appenzellskih Alp, Säntis (2.502 metra). Od tu je do vrha dve uri in pol hoje, z druge strani pa je dostopen z gondolo.
Možnosti sestopa do Seealpseeja so tri: najlažje na drugem razpotju ali od koče Mesmer.
Seealpsee je na 1.143 metrih. Od njega do izhodišča je še ena ura.
Do jezera Seealp, ki smo ga že na prečenju ves čas gledali pod sabo, nas od koče čaka še neskončno serpentin. A to pomeni, da pot ni prestrma in je prijaznejša do kolen. Pri Seealpseeju bomo v manj kot uri. Skoraj 14 hektarov veliko jezero je priljubljena izletniška točka, ki je na 1.143 metrih, globoko pa je do 15 metrov. Marsikdo tudi zaplava. Pri jezeru sta še dve planinski koči. Za zadnji del sestopa imamo dve možnosti: po levi strani jezera mimo obeh koč in po gozdni cesti do izhodišča ali po desni strani jezera in naprej po makadamski cesti prek še ene planine. Na koncu te se vrnemo v gozd in se po pešpoti precej strmo spuščamo proti parkirišču. Od jezera do cilja je še ura hoje.
