Gremo v hribe
Naj planinska koča
Petek, 17. 4. 2026, 17.10
3 tedne, 1 dan
Nasvet za izlet v hribe (127.)
Skriti kotiček Slovenije: Kozjansko nas vabi na pohod S klopce na klopco #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,11
Na izhodišču v Gorici pri Slivnici nas pričaka prva informativna tabla z zemljevidom in vsemi devetimi točkami na krožni pešpoti.
Ko razmišljamo, kam na hribovski izlet, nam najprej na pamet padejo najbolj znane točke v visokogorju ali ta čas v smeri Primorske. A Slovenija skriva še številne druge lepe in manj oblegane kotičke. Ni treba, da vedno osvajamo zgolj tisočake in dvatisočake. Že lani so me povabili, naj dam priložnost Kozjanskemu, in zdaj sem res preveril, kako zanimiva je pešpot S klopce na klopco nad naseljen Gorica pri Slivnici. Na daljšem 24-kilometrskem krogu imamo kot na dlani kulturno krajino podeželja severnega dela Kozjanskega. Po asfaltnih cestah (teh je žal preveč), kolovozih in gozdnih pešpoteh, mimo starih domačij in cerkva se potikamo do razglednih točk s klopcami.
Zemljevid poti S klopce na klopco, ki ga najdemo tudi na izhodišču v Gorici pri Slivnici.
Zapeljemo se do Šentjurja, od tam pa v smeri naselja Kozje, a le do Gorice pri Slivnici (276 metrov nadmorske višine), ki je nedaleč od Slivniškega jezera. Izhodišče pešpoti S klopce na klopco je pri tamkajšnji avtobusni postaji, kjer sta tudi urejeno in brezplačno parkirišče in prva informativna tabla o pešpoti z zemljevidom. Tega si tu fotografirajte ali si ga že prej doma natisnite, ker ob sami poti ni smerokazov prav za to pešpot. Da boste vedeli, v katero smer, katera je naslednja klopca oziroma točka z informativno tablo. Teh je devet, klopc pa šest.
Z izhodišča krenemo prek Voglajne do bližnjega krožišča, kjer gnezdi štorklja, in se držimo leve, tudi pred kmetijsko zadrugo zavijemo levo, navzgor proti Gradišču (433 m). Že prvi vzpon nas bo pošteno ogrel. Manj kot pol ure je do prve klopce. Najprej skozi naselje po asfaltni cesti, v zgornjem delu vzpona po kolovozu mimo vinograda in zidanice. Opravimo prvih 120 višinskih metrov vzpona. S klopce je lep pogled na kozjansko morje, kot tudi pravijo Slivniškemu jezeru. To je pred 50 leti nastalo z zajezitvijo.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pohod S klopce na klopco:
Pogled z Gradišča na Slivniško jezero.
Z Gradišča do polovice sestopimo po poti pristopa, do razpotja Gradišče/Peseke. Zdaj gremo v smeri Pesek. Najprej skozi gozd, nato nazaj na asfalt. Prečkamo cesto proti Slivniškemu jezeru, ki je 21. največje v Sloveniji (84 hektarjev), in se začnemo znova vzpenjati skozi zaselek Turno. Naslednja klopca je na nadmorski višini 428 metrov (30 minut). S Pesek pravijo, da je najlepši pogled na Slivniško jezero, pa na Gorico pri Slivnici in vzpetine nad njo: desno Gradišče ter levo Gaj in Rifnik. Od tu nadaljujemo po cesti naprej (smer Sveta Helena), ki izgubi asfaltno prevleko. Za zadnjo kmetijo gre pot v gozd, čez Rakito.
Na pešpoti S klopce na klopco spoznavamo podeželsko kulturno krajino severnega dela Kozjanskega.
Sestop iz vasi Bukovje proti glavni cesti Šentjur - Kozje.
Na drugi strani gozdnate Rakite se mimo vinograda spustimo nazaj na lokalno cesto v vas Javorje, ki ima enako tlorisno zasnovo kot v srednjem veku. Pešpot S klopce na klopco je zanimiva, ker nam da vpogled v podeželsko kulturno krajino severnega dela Kozjanskega: vasi, zaselki, samotne kmetije na gričih z zaplatami gozda, polji in vinogradi z zidanicami. Iz vasi Javorje se začnemo znova vzpenjati po asfaltni cesti do cerkve sv. Helene (528 metrov). Tu je informativna tabla na vrhu griča, klopci sta kakšnih 30 metrov levo od nje, cerkev pa 30 metrov v desno (40 minut za ta del poti). Na vsaki informativni tabli je zapisano, kakšna je predvidena časovnica hoje do naslednje oziroma od prejšnje točke.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Idilično podeželje na poti proti vasi Paridol.
Od cerkve se po strmi asfaltni cesti v desetih minutah spustimo v vas Bukovje (419 metrov). Tu imamo dve možnosti: v desno gre krajša različica pešpoti S klopce na klopco (do klopce na Colu), v levo pa daljša. Izberite raje to, saj je prav naslednji del do četrte klopce na Turnčah najlepši, ker ima najmanj asfalta in največ hoje po gozdu. Je pa ta del najdaljši, saj je zanj predvidena ura in pol. Pod vasjo Bukovje nas markacije usmerijo desno na kolovoz. Skozi gozd se mimo lepe samotne kmetije spustimo navzdol do glavne ceste Šentjur–Kozje. To le prečkamo in se na nasprotni strani začnemo po nekoliko zaraščenem kolovozu vzpenjati, tudi mimo zapuščene kmetije. Zatem utegne prav priti zemljevid, saj sledi nekaj neoznačenih razpotij, pa še kakšna skrita markacija. Naša smer je razložena vas Paridol.
Informativna tabla sredi vasi Paridol. Levo zgoraj na poseki je šesta klopca, klopca na Turnčah z najlepših razgledom.
Pomlad je najboljši čas za pohod S klopce na klopco.
Po krajšem spustu se vrnemo na lokalno cesto. Spomladi je tu najlepše, ko ozelenijo travniki, gozd in sadno drevje. Pri gasilskem domu v Paridolu (475 m) je šesta kontrolna točka. Če dobro pogledamo navzgor, do poseke, bomo opazili četrto klopco. Do te nas loči 120 višinskih metrov kar strmega vzpona med vinogradi in zidanicami. Tako dosežemo najvišjo točko pešpoti, Turnče (595 m). Do sem opravimo že 13 kilometrov in 750 višinskih metrov vzpona. Če ne prej, je tu čas za malico. Z razgledom! Na tem mestu je v srednjem veku stala manjša utrdba oziroma stolp.
Izhodišče: Gorica pri Slivnici (276 metrov)
Višinska razlika: 1.070 metrov
Dolžina kroga: 24 kilometrov
Čas za krožno turo: od 6 do 8 ur
Zahtevnost: lahka markirana pot
Zemljevid pešpoti v okolici Gorice pri Slivnici najdete na maPZS.
Od četrte klopce se začnemo vračati proti severu, proti Gorici. Naslednji cilj je peta klopca na Colu. Tako kot na celotni poti nas najprej čaka sestop, nato nov vzpon. V naslednji uri se izmenjuje hoja po kolovozih, pešpoteh – prečkamo tudi največji tisin gozd v tem delu Slovenije – in cesti. Čaka nas tudi en krajši, a precej strm vzpon, na Col (550 metrov). Peto klopco se lahko zgreši, je namreč nekaj deset metrov v desno od razpotja oziroma od planinskega smerokaza, kjer se priključi krajša različice poti S klopce na klopco. Pri tem namreč zavijemo v levo in se po cesti spustimo do vasi Slivnica pri Celju, kjer stoji cerkev svete Marije Magdalene.
Pot gre tudi mimo nekaj zidanic.
Ko se začnemo spuščati od vasi navzdol po cesti, se nam na desni strani oziroma proti zahodu odpre let pogled na Sveto Heleno. Pod zadnjo hišo v Slivnici krenemo v levo na makadamsko cesto. Pred zidanico je te konec, levo ob robu travnika pa poiščemo pešpot v gozd. Tu morda manjka kakšna markacija, naslednjo najdemo nekoliko nižje na razpadajoči hiši. Zdaj se strmo skozi gozd spustimo do ceste pred naseljem Gorica pri Slivnici. S Cola do izhodišča potrebujemo vsaj eno uro hoje.
Zadnja klopca na turi - na Gaju nas Gorico pri Slivnici.
Pri krožišču v Gorici se lahko osvežimo z vodo iz pipe, ki pa ni pitna. Tu je tudi nekaj klopc, a to niso klope s pešpoti. Za zadnjo, šesto bo treba še enkrat zagristi v klanec. Smer: Triglav. Tako namreč piše na planinski tabli na samem izhodišču pešpoti. Domačini pravijo, da je do tega res sedem dni hoje, a brez skrbi: gremo samo vGaj. To je pol ure vzpona po cesti, na 419 metrov visoko razgledno vzpetino nad Gorico. Tako na tej turi zberemo več kot tisoč višinskih metrov. Iz Gaja sestopimo po poti pristopa in tako skupno na krožni turi naredimo 24 kilometrov. Ta nam res da lep vpogled v tukajšnjo kulturno krajino, a zaradi preveč hoje po asfaltnih cestah (približno polovico celotne poti) je sam ne bi ponovil.
