Petek, 13. 2. 2026, 17.20
3 tedne, 1 dan
Nasvet za izlet v hribe (119.)
Počitniški pohod po luni in začaranem gozdu na otoku Tenerife #video
Paisaje Lunar je eden najbolj zanimivih in posebnih kotičkov otoka Tenerife. Do njega vodi dvourna nezahtevna pot.
V naslednjih dveh tednih imamo v Sloveniji zimske šolske počitnice. Številne družine jih izkoristijo za snežne radosti, vse več pa v zadnjih letih tudi za pobeg na toplo. Ena najbolj priljubljenih destinacij je Tenerife na Kanarskih otokih. V tem času ponuja temperature okrog 20 stopinj Celzija, veliko sonca in pa aktivna doživetja za vse generacije. Eno teh je tudi pohodništvo. Siolov petkov nasvet za izlet je tako tokrat namenjen vsem tistim, ki letite dobre štiri ure daleč na Atlantik. To sta dve nezahtevni družinski turi, ki sta vabljivi že s svojim imenom: lunino površje (Paisaje Lunar) in začarani gozd (Bosque Encantado).
Pohod po Bosque Encantado v Anagi
Začarani gozd nas bo resnično začaral.
Podeželski park Anaga je pogosto prezrti biser Tenerifa. Če se večji del otoka zdi precej puščavski, ta severni kotiček bolj spominja na tropski oblačni gozd. Pogosto je zavit v meglo ali oblake, nekaj več je dežja, temperature kakšno stopinjo nižje. In zato je povsem zelen: nižje z grmičevjem in kaktusi, višje (dviga se do 900 metrov) z nizkim drevjem, poraslim z mahom in praprotjo. Od razburkanega morja in razbrazdane obale se pobočja strmo dvigajo do vršnega grebena, po katerem je speljana ozka cesta. Za presenečenje v Anagi poskrbijo številne skrite vasice, ne manjka pa tudi številnih pešpoti, tudi z razgledi nad Atlantik. Ena najbolj zanimivih in je pot skozi Bosque Encantado (začarani gozd), ki je tehnično in kondicijsko nezahtevna in tako primerna za vse generacije.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pot po začaranem gozdu v Anagi:
Pot se začne za to tablo, ki nas opozarja, da je treba imeti dovolilnico, sicer nam grozi kazen v višini 600 evrov.
Začarani gozd je del najbolj zaščitenega dela Anage, naravnega rezervata El Pijaral, zato je za pohod potrebna dovolilnica. S tem omejujejo število dnevnih pohodnikov. Dobite jih na uradni spletni strani tenerifeon.com, na voljo pa so za dva tedna vnaprej (ob ponedeljkih ob 8.00 jih dajo na voljo za teden, ki sledi čez sedem dni). So brezplačne. Parkirnih mest na izhodišču, ki je ob glavni cesti čez Anago (851 metrov nadmorske višine), je le za okoli 15 vozil. Za informativno tablo se začne označena pešpot. Pogosto je blatna, obkroženi bomo z zelenjem. Po desetih minutah hoje sledi edino razpotje, kjer se držimo leve (po desni se bomo vrnili). Približno uro hodimo po grebenu Anage (malo gor malo več dol), ko se nam nekajkrat odpre pogled na Atlantik. Najlepši razgled bo na skrajni točki ture, na razgledniku Cabeza del Tejo (758 metrov).
Izhodišče: La Ensillada (851 m)
Višinska razlika: 240 metrov
Čas za pohod: dve uri in pol
Dolžina poti: sedem kilometrov dolga krožna pot
Zahtevnost: tehnično nezahtevna pot
Pot je nazahtevna, lahko pa je blatna.
Na izhodišče ture se sicer lahko vrnemo po isti poti, a v osnovi je predvidena krožna pot. Z razgledišča se vrnemo po manj zanimivi gozdni vlaki, ki se počasi dviga vzhodno od grebena, po katerem smo hodili prej. Ko dosežemo glavno cesto kakšen kilometer pod izhodiščem, se usmerimo desno navzgor nazaj na pešpot. Sledi kratek najstrmejši del pohoda. Na prej omenjenem razpotju se priključimo poti, po kateri smo začeli turo. Skupaj je krog, ki ga naredimo v približno dveh urah in pol, dolg sedem kilometrov, na njem pa se naredi za 240 višinskih metrov.
Razgledna točka Cabeza de Tejo na skrajni točki pohoda po začaranem gozdu.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Pohod na Paisaje Lunar pod Teidom
Markacije ob poti do Paisaje Lunar.
Najbolj tipično pokrajino na Tenerifu lahko spoznamo s pohodom na Paisaje Lunar (Los Escurriales). Po vzhodnem pobočju stare kaldere vulkana Teide se zložno vzpenjamo po peščenem in kamnitem terenu, na nadmorski višini od 1.400 do skoraj dva tisoč metrov pa smo obkroženi z res lepim gozdom visokih borov. Sem in tja se nam odpirajo tudi razgledi nad Atlantik in proti sosednji Gran Canarii. Paisaje Lunar, ki ga dosežemo v dobrih dveh urah, je pravzaprav le nekoliko večja grapa, kjer se najlepše pokaže moč narave, ki je ustvarila Kanarsko otočje: na eni strani vulkanizem, na drugi erozija vetra in vode. Tu je kamnina zadnjega izbruha precej bolj odporna, zato je erozija oblikovala skalne stebre.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pot do luninega površja na Tenerifu:
Po uri vzpona pridemo na razpotje, kjer se začne krožni del ture. Navzgor nadaljujemo po levi poti, vrnili se bomo po desni.
Za pohod do Paisaje Lunar ni potrebna dovolilnica. Pešpot je lepo označena tako z markacijami kot s tablami. Prvo najdemo že sredi vasi Vilaflor (1.417 metrov), ki velja za najvišje ležečo na Tenerifu. Parkiramo lahko nekje sredi Vilaflora. Po krajšem spustu do vzhodnega roba vasi se pešpot obrne v desno in začne vzpenjati po pobočju. Pot je široka, ni prestrma, nekajkrat se povsem položi. Vsa razpotja so označena. Po uri hoje dosežemo gozdno cesto, jo prečkamo, nekaj minut višje pa pridemo na razpotje, kjer se začne krožni del ture. Predlagam, da gremo navzgor po levi poti. Borov gozd je vse lepši, v smeri severa pa se nad nami odpre tudi pogled na Guajaro (2.715 metrov). Vzpnemo se do dva tisoč metrov nadmorske višine, za nami je 630 višinskih metrov.
Pot med visokimi borovci in s pogledom na več kot 2.500 metrov visoko Guajaro je res nekaj posebnega.
Izhodišče: Vilaflor (1.417 metrov)
Višinska razlika: 630 metrov
Čas za vzpon: dve uri
Dolžina poti: 14 kilometrov dolga krožna pot
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Z nekaj previdnosti se s pešpoti lahko spustimo tudi do samih umetnij erozije, ki so jih poimenovali Paisaje Lunar.
Za nami sta dobri dve uri hoje. Na najvišji točki je razpotje, kjer se naravnost nadaljuje pot proti Guajari, mi pa krenemo v desno in začnemo sestop. Čez nekaj minut dosežemo Paisaje Lunar, ki ga lahko opazujemo z dveh razglednih točk ob sami pešpoti. Z nekaj previdnosti se s pešpoti lahko spustimo tudi do samih umetnij erozije, ki so jih poimenovali Paisaje Lunar. V naslednji uri se po desni poti vrnemo na razpotje nad gozdno cesto, kjer sklenemo krožni del poti in se nato po že znani poti vrnemo na izhodišče. Skupaj naredimo 14 kilometrov. Ne pozabite na malico in dovolj vode, saj zna biti tudi sredi zime precej toplo, tudi 20 stopinj, še posebej če je dan brez vetra.
Paisaje Luanar z razgledne točke na krožni poti.
Naj planinska koča