Petek, 2. 10. 2026, 18.30
6 days, 13 hours
Nasvet za izlet v hribe (150.)
Triglavska jezera iz ptičje perspektive: Tičarica, Kopica in Zelnarica #video
Eden manj znanih pogledov v Julijcih, a zares čudovit. Po grebenu nad dolino Triglavskih jezer proti Kopici.
Prvi jesenski dnevi nas razvajajo z vremenom in zdi se, kot da se poletna planinska sezona sploh ni končala. Oktober je pa v gorah tako najlepši! Mi vas vsak petek povabimo na hribovski izlet. Ker so naše gore vse bolj obljudene, je prav, da nas korak zanese tudi na manj znane pešpoti. Po skriti, a čudoviti dolini za Kopico smo že hodili (lani na Kanjavec), tokrat pa gremo še na samo Kopico. Do Male Tičarice gre marsikdo, naprej po grebenu nad dolino Triglavskih jezer, torej do Kopice in Male Zelnarice, pa redki.
Jutro na planini pri Jezeru.
Ker so dnevi vse krajši, je treba na daljšo turo zdaj že po mraku. V tem primeru prve sončne žarke ujamemo na planini pri Jezeru (1.453 metrov nadmorske višine). To je 300 višinskih metrov hoje po strmi gozdni cesti oziroma slabo uro od izhodišča na planini Blato (1.147 metrov), kjer parkiranje stane 20 evrov za cel dan. Organiziranega prevoza iz Bohinja v tem času leta ni več, čeprav se še oktobra številni podajajo v dolino Triglavskih jezer, kjer ne manjka macesnov. Še pol ure naprej je planina Dedno polje (1.560 metrov), kjer se začne planinska pravljica. In tu je razpotje poti: skrajno desno lahko gremo proti planini v Lazu, desno po dolini za Kopico – na Malo Zelnarico in do Prehodavcev ali pa denimo na Kanjavec. Tokrat pa izberemo najbolj priljubljeno pot, torej naravnost proti dolini Triglavskih jezer.
V videu poglejte, kako je videti krožna tura na Tičarici, Kopico in Zelnarici:
Vzpon do Male Tičarice
Pogled s Štapc na Malo Tičarico.
Pohod nadaljujemo po precej lepši pešpoti, zložni, sprva še skozi redek gozd macesnov, ki je tudi lepo markirana. Na planini Ovčarija se nam prvič pokaže Bohinjsko-Tolminski greben. Tu je naslednje razpotje: levo gre lažja pot do Dvojnega jezera, čez Prode, mi pa krenemo desno do prevala Štapce (1.851 metrov), kjer se desno nad nami pokaže Mala Tičarica, prvi v nizu dvatisočakov vzhodno nad dolino Triglavskih jezer. S Štapc gre naravnost delno zahtevna pot do Dvojnega jezera, na desno pa se odcepi pot na Malo Tičarico. In to izberemo mi.
Mala Tičarica in pogled proti jugu na Bohinjsko-Tolminski greben.
Razpotje tik pod Malo Tičarico.
Vzpon na Malo Tičarico velja za nezahtevnega, a je takoj nad razcepom krajši skalnat odsek z dvema jeklenicama. Nič nevarnega. Z lepimi razgledi proti jugu pa vse do Krna sledi vzpenjanje po travnatem pobočju cikcak, da ni prestrmo. Tik pod vrhom je še eno razpotje, kjer zavijemo v levo (naravnost se nadaljuje markirana pot proti Kopici in Mali Zelnarici). Zadnje minute do 2.071 metrov visoke Male Tičarice, po grebenu, so nekoliko bolj skalnate in kamnite, a ni nič izstopajočega.
Pogled z Male Tičarice na Dvojno jezero in koči pri Triglavskih jezerih.
Pod Veliko Tičarico pogled proti Kopici.
Do Male Tičarice se v treh urah povzpnemo za tisoč višinskih metrov. Trud je že tu poplačan z razgledi: proti zahodu na Lepo Špičje, do Krna, proti jugu na Bohinjsko-Tolminski greben, proti severu na Veliko Tičarico, Kopico in Malo Zelnarico, proti vzhodu na Vogle in Debeli vrh. 400 metrov pod Malo Tičarico je Dvojno jezero in tudi koča pri Triglavskih jezerih, ki pa je od konca septembra zaprta za to sezono.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa je na njegovem kanalu na YouTubu.
Nadaljevanje poti do Kopice
Tik pod Kopico. Južna stena je strma, vzhodna in severna, po kateri se vzpnemo, pa zložna.
Vrnemo se navzdol do razpotja za Malo Tičarico in krenemo v levo proti Zelnarici, torej v smeri severa. Pod Veliko Tičarico se nam lepo pokaže Kopica, a lahko najprej zagrizemo še po strmi, zahtevni, slabše vidni in nemarkirani stezi na Veliko Tičarico (2.081 m). To je deset minut dodatnega vzpona. Lahko pa jo izpustimo in po nezahtevni in sprva zložni, travnati pešpoti nadaljujemo proti Kopici. Do te imamo še približno eno uro.
Pogled s Kopice na greben Lepega Špičja na drugi strani doline Triglavskih jezer.
Pogled s Kopice na Malo Zelnarico.
Pod vzhodnimi pobočji Kopice se pokaže Mala Zelnarica. Desno pod nami pa je dolina za Kopico, ena najlepših v Triglavskem narodnem parku, po kateri se bomo vračali na izhodišče. Sledi krajši strm vzpon po bolj gruščnatem terenu nazaj na greben. Tu se markirana pot nadaljuje v desno, mi pa krenemo v levo in smo po nezahtevni nemarkirani poti v nekaj minutah na Kopici (2.190 metrov). To je res malo obiskan in po krivici spregledan vrh, saj ima prav tako lepe razglede kot Mala Tičarica in Mala Zelnarica (poglejte v spodnjem videoposnetku). Je pravo mesto za planinsko malico.
Izhodišče: planina Blato (1.147 metrov)
Višinska razlika: 1.150 metrov
Čas za vzpon: štiri ure in pol
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Dolžine krožne ture: 22 kilometrov in 1.500 višinskih metrov
Zemljevid pešpoti na Kopico najdete na maPZS.
Sestop prek Male Zelnarice
Mala Zelnarica
Sestopimo sicer lahko po isti poti ali pa uberemo nekoliko daljšo prek Male Zelnarice. S Kopice se vrnemo na markirano pot, ki se nadaljuje tik pod grebenom. Zdaj je ozka steza bolj kamnita, zato je treba gledati pod noge. S pogledom levo navzdol se nam že pokaže delček jezera v Ledvicah, levo navzgor (levo od vrha Zelnarice) pa bomo v daljavi uzrli Razor. Mala Zelnarica ima 2.310 metrov, po tej poti je do vrha 1.350 višinskih metrov. Je pravzaprav samo še dobre pol ure naprej od Kopice (sto višinskih metrov).
Pogled z Male Zelnarice na Veliko jezero oziroma jezero v Ledvicah.
Brezpotje na Veliko Zelnarico.
Z vrha se previdno spustimo po gruščnatem terenu v smeri sedla med obema Zelnaricama. Bolj izkušeni planinci se lahko z njega povzpnete še na Veliko Zelnarico (2.320 metrov). A poti nanjo ni, kaj šele markacij. A vzpon niti ni tako zahteven, gre se po pretežno travnatem vzhodnem pobočju. Sicer pa pod markirani stezi nadaljujemo pod pobočji Velike Zelnarice in se spustimo na sedlo Vratca (2.192 metrov). Na tem razpotju se gre v levo proti Prehodavcem in Kanjavcu, v desno pa nazaj proti Dednemu polju, koči na planini pri Jezeru (od oktobra je zaprta) in planini Blato. Z Vratc je markirano, da so za povratek potrebne štiri ure, a če odločno stopite, ste lahko na izhodišču tudi v manj kot treh urah.
Razgled z Zelnarice na Malo Špičje in Jalovec v ozadju.
Pogled z Velike Zelnarice na Razor.
Na izhodišče se vrnemo po dolini za Kopico, eno najlepših visokogorskih dolin pri nas.
Pozno popoldne na planini Dedno polje.
Naj planinska koča