Naj planinska koča
Gremo v hribe
Petek, 31. 7. 2026, 20.30
6 dni, 15 ur
Nasvet za izlet v hribe (142.)
To pa bo višincev! Koča na Loki in Raduha iz doline. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
Planinska koča na Loki bo 8. avgusta gostila hribovsko zabavo Laško Gremo v hribe.
V hribe se hodi iz doline. Da manj obremenjujemo gorsko naravo. To pravilo ima tudi gibanja Laško Gremo v hribe, ki bo peto hribovsko zabavo pripravilo 8. avgusta pred kočo na Loki pod Raduho. Pravijo, da bodo ceste do višjih izhodišč ta dan zaprte. Na zabavo z glasbo, hrano in pijačo se tako odpravljamo iz doline, iz gorniške vasi Luče. Do koče to pomeni slabe tri ure hoje, če pa boste osvojili še vrh Raduhe, pa bo to več kot štiri ure vzpona. Kakšna pot vas čaka, opisujemo v naslednjih vrsticah. Vsak petek na siol.net dobite dobro hribovsko idejo. Ne pozabite pa tudi na glasovanje za naj planinsko kočo 2026.
Nadaljuje se 17. sezona gibanja Laško Gremo v hribe, ki povezuje ljubitelje narave, hribov in slovenske glasbe. Koča na Loki pod Raduho (1.534 metrov) bo v soboto, osmega avgusta med 9.30 in 14.00 prvič gostila enega od postankov akcije Laško Gremo v hribe. Tudi letos velja preprosto pravilo: avtomobili ostanejo v dolini, v hribe pa se gre peš. Glasbeni gostje na Loki bodo: Domen Kumer, SKaTER, Ansambel Stil.
Izhodišče je v gorniški vasi Luče
Levo parkiramo na večjem brezplačnem parkirišču, nato pa po teh stopnicah začnemo pohod na Raduho.
Ko se iz celjske smeri pripeljemo v Luče (520 metrov nadmorske višine), še pred mostom čez Savinjo, na levi opazimo večje makadamsko parkirišče, kjer lahko brezplačno parkiramo. Na desni pa se pri starejši hiši po nekaj manjših stopnicah začne markirana pešpot na Raduho. Gnezdo sredi gora, s tem sloganom se je poimenovala gorniška vas Luče, ena od štirih slovenskih gorniških vasi.
Markirane pešpoti gredo iz Luč v vse smeri, ne samo proti koči na Loki in na Raduho, temveč tudi proti Velikemu Rogatcu in na Dleskovško planoto, vse do Ojstrice. Pravijo, da grejo na Raduho le redki iz doline in je to lahko za nas samo dodaten motiv. Čaka nas kar nekaj višinskih metrov vzpona, a vseeno tura kondicijsko ni tako zelo zahtevna (sprva je namreč strmina precej zmerna), še posebej če gremo samo do koče na Loki. Tehnično pa gre za nezahteven vzpon.
Poglejte, kako je videti pot iz gorniške vasi Luče na Raduho:
Iz Luč do koče na Loki
Mimo starih kmetij, prek travnikov. Pot je lepo markirana.
Prvo uro in pol vzpona višinske metre dobivamo precej počasi, saj gre pot po precej zložnem hrbtu, prek Proševega in Obojnikovega vrha. Morda samo v gobarski sezoni tu srečate kakšnega človeka, sam sem nedavno samo lisico in srno. Najprej gremo mimo nekaj starih kmetij, pa čez travnike, nakar zavijemo v lep iglast gozd. Nekaj višje dosežemo makadamsko gozdno cesto, ki je sledimo kar nekaj kilometrov. Pot je lepo markirana, tudi na razpotjih ni nobenih dilem, kam je treba kreniti.
Kar nekaj kilometrov se hodi po zložni gozdni cesti. Skozi iglasti gozd, ki vabi tudi gobarje.
Po petih kilometrih zložnega vzpona zagrizemo v dve strmi vlaki proti Hudi ravni.
Po petih kilometrih in 600 višinskih metrih vzpona dokončno zapustimo gozdno cesto, ki gre do Cirkovnice nad kmetijo Radušnik. Markacije nas usmerijo na desno na precej strmo vlako. Prvič na vzponu nekaj globlje dihamo. Višje prečkamo omenjeno cesto in zagrizemo v še eno strmo vlako. Po skupaj debelih dveh urah hoje smo na razpotju na Hudi ravni, na približno 1.300 metrih nadmorske višine, kjer je klopca, kjer se lahko nadihamo.
Na Hudi ravni, na približno 1.300 metrih nadmorske višine, imamo dve možnosti: desna pot gre neposredno do koče na Loki (dobre pol ure), leva pot pa prek planine Arta na vrh Raduhe (dve uri).
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa je na njegovem kanalu na YouTubu.
Mojca Kramar Kokalj in njen mož, ki sta že 11. leto oskrbnika koče na Loki, vas v poletni planinski sezoni pričakujeta vsak dan.
Če nadaljujemo po desni poti, bomo najhitreje prišli do koče na Loki. Do te je še pol ure, morda 45 minut dokaj zložnega vzpona. Sprva po lepi gozdni poti, nakar dosežemo parkirišče pod planino Loka, s tega nadaljujemo po gozdni cesti do planine in koče. Koča na Loki pod Raduho je na nadmorski višini 1.534 metrov. Iz Luč torej naredimo tisoč višinskih metrov, kot piše spodaj na tabli v treh urah (hitrejši tudi prej). Koča je v poletni planinski sezoni odprta vse dni v tednu.
Izhodišče: Luče (520 metrov)
Višinska razlika: 1.000 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Zemljevid pešpoti do koče na Loki najdete na maPZS.
Najprej na vrh Raduhe, nato do koče na Loki
Od koče na Loki se po precej kamniti pešpoti lahko krene še na sam vrh Raduhe (ura in pol), a če imate za izhodišče Luče in bi šli radi še na vrh, priporočam, da raje najprej osvojite Raduho in se nato spustite do koče. Na prej omenjenem razpotju na Hudi ravni namesto po desni poti proti koči krenemo po levi, ko se vlaka hitro spremeni v precej strmo pešpot. Nekaj višje stopimo na gozdno cesto, ki gre do Snežne jame (ta je od leta 2023 zaprta) in do planine Arta (1.560 metrov). To dosežemo v približno pol ure.
Planina Arta je kot planinski balkon. V ozadju na kočo prepoznamo Veliki Rogatec.
Z zahodnega roba Raduhe se odpre pogled proti KSA.
Z Arte, kjer se nam odpre vrhunski pogled proti jugu (na Rogatec, Menino planino in Golte), nadaljujemo po markirani poti v levo. Čaka nas še slabo uro in pol vzpona po zahodnem robu Raduhe. Sprva se zložno vzpenjamo, ko pa dosežemo sam rob, pa dobre pol ure precej strmo. Noge bodo spet delale! Sta pa na tem odrezanem zahodnem robu Raduhe dve izvrstni razgledni točki v smeri zahoda, v smeri najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Prepoznali bomo Dleskovško planoto (Veliki vrh in Veliko Zelenico), pa Ojstrico, Grintovec v ozadju in nekaj bližje Strelovnik. Pod nami bo Robanov kot.
Pogled proti zahodu, na Dleskovško planoto, Ojstrico in pod njo Robanov kot.
Cepin na vrhu Velike Raduhe.
Ko strmina popusti in se pot obrne proti vzhodu, je strmejši del ture za nami. Izza borovcev se pokaže vršni greben in vemo, da nismo več daleč. Še pol ure zložne poti in dosežemo najvišjo točko Raduhe, Veliko Raduho, 2.062 metrov. Vrh je označen z velikim cepinom. Na njem je vpisna skrinjica. Skupaj se naredi 1.550 višinskih metrov, kar vzame štiri ure, morda štiri ure in pol. Trud je poplačan z razgledi za 360 stopinj. Proti zahodu na že omenjene vrhove, proti severu pa do Olševe in Ojstrca, proti vzhodu do Pece in Uršlje gore, na jugo pa na Rogatec, Menino in Golte.
Izhodišče: Luče (520 metrov)
Višinska razlika: 1.550 metrov
Čas za vzpon: štiri ure in pol
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Zemljevid pešpoti na Raduho najdete na maPZS.
Pogled z Velike Raduhe proti zahodu, do najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp.
Sestop v dolino
Pogled z vrha proti severu, na Olševo in Ojstrc.
V brezvetrju se na lep sončen dan lahko na Raduhi zadržimo tudi eno uro. Nato pa je čas za sestop do koče na Loki. Prišlo smo z desne, zdaj gremo na levo, proti vzhodu. Najprej se po kamnitem terenu spuščamo zložno, pod Malo Raduho, po razpotju za Durce, kjer gremo desno, pa malo strmeje. Kočo bomo doseli v dobri uri. Oskrbnika, zakonca Kramar, ki sta se pred 33 leti spoznala prav tu v koči, zanjo skrbita zadnjih 11 let. Gneče običajno ni (osmega avgusta seveda bo, ker bo tako veselo na dogodku Laško Gremo v hribe), borovničevi štruklji pa so. Pa tudi postelje, kjer lahko prespite.
Borovničevi štruklji v koči na Loki bodo pika na i pohodu.
Sestop s planine na Loki proti Hudi ravni.
Sledi še glavni del sestopa. Precej dolgega. Pri koči je tabla, kjer piše, da je do Luč dve uri hoje, nekaj nižje pa piše dve uri in pol. Malo nenavadno. Resnica je, da boste morali kar odločno stopiti, da boste prišli v dolino v dveh urah. Pot je lepa, ni strma, korak varen, tako da se da stopiti kar hitro. Najprej do razpotja na Hudi ravni, kjer smo zjutraj krenili proti Arti. Nato pa še po gozdni cesti in mimo samotnih kmetij. Je pa tura lepa, ker je tako raznolika – zaradi pokrajine, razgledov in samega terena.
