Naj planinska koča
Petek, 10. 7. 2026, 18.30
1 mesec
Nasvet za izlet v hribe (139.)
Nezahteven pohod na razgledni Krasji vrh in do ene najlepših planin #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
Krasji vrh. Pogled proti severu.
Eden najlepših nezahtevnih razglednih vrhov nad dolino reke Soče, a manj poznan in zato manj obiskan, se je nedavno znašel v novicah zaradi tragedije. Domnevno strela je na njem pobila več kot 90 ovc. To je Krasji vrh, ki pravzaprav je krasan. Na vzponu ali sestopu lahko obiščemo še planino Zaprikraj. To je naš tokratni petkov nasvet za izlet v hribe.
Izhodišče nad Drežniškimi Ravnami.
Lani smo se iz Drežnice povzpeli na ikonično goro nad Kobaridom Krn, del gorskega amfiteatra Drežnice pa sta tudi greben Krnčice in Krasji vrh, ki je prvi in najvišji vrh na grebenu Polovnika. Izhodišče je vzpon na Krasji vrh (1.773 metrov nadmorske višine) je vas Drežniške Ravne (820 metrov), ki je še nekaj minut vožnje naprej od Drežnice. Parkiramo na vrhu vasi, kjer se konča asfaltna cesta (pred koritom za vodo). Makadamska cesta se nato nadaljuje do planin Zapleč in Zaprikraj, ki je pod pobočji Krnčice.
Ovčarska planina na Krasjem vrhu.
Na pobočjih Krasjega vrha se pasejo ovce več kot 20 lastnikov iz agrarne skupnosti Krasji vrh. Se je pa tu 24. junija, le štiri dni zatem, ko so jih prignali na planino, zgodila tragedija. Pastir je našel več kot 90 poginulih živali. Pred odhodom na pašo niso kazale bolezni, iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da so na truplih vidni znaki, ki kažejo na pogin zaradi udara strele. Ker so poginile na težko dostopnem terenu, so se odločili, da kadavri ostanejo na gori. Od takrat nad Krasjim vrhov krožijo številni planinski orli.
Poglejte, kako je videti krožna pot na Krasji vrh:
Vzpon iz Drežniških Raven mimo Kolujev
Vzpon skozi gozd po mulatjeri.
Z izhodišča krenemo po makadamski cesti, a le nekaj deset metrov, kjer je planinski smerokaz, tik za njim pa se s ceste v gozd odcepi markirana pešpoti proti planini Zaprikraj in Krasjemu vrhu. Vzpona bo za tri ure, za hitrejše še manj. V prvi tretjini pešpot, ki se skozi lep gozd zložno vzpenja po kamnitem terenu, nekajkrat preči serpentinasto makadamsko cesto. Po manj kot uri vzpona smo na razpotju, kjer gre desno pot do planine Zaprikraj (deset minut), naravnost pa se nadaljuje pešpot proti našemu cilju.
Na vzponu se pokaže Matajur.
Razpotje, kjer gremo po eni strani gor in po drugi dol.
Pot sledi vojaški mulatjeri iz prve svetovne vojne. Prav neverjetno, kakšne široke poti so tu gradili med vojno. Še naprej se zložno vzpenjamo, zdaj po vzhodnem grebenu Krasjega vrha. Ko smo že prek polovice vzpona (na skoraj dveh tretjinah), se znajdemo na naslednjem razpotju. Obe poti vodita na vrh. Desna mimo Snežne jame, leva mimo Kolujev. Eno izberemo za vzpon, eno pa za sestop. Sam sem izbral levo. In kmalu se pokažejo prvi razgledi: navzgor na Krn in Krnčico, navzdol pa na Drežnico.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa je na njegovem kanalu na YouTubu.
Ostanki mulatjere. Naš cilj je na vrhu tega travnatega pobočja.
Pogled s Kolujev na greben Polovnika.
Steza po južnem, jugozahodnem pobočju je precej porasla s travo in zato slabše vidna, a ji vseeno zlahka sledimo. Obenem pa nam pogled uhaja proti Matajurju in navzdol na dolino reke Soče in Kobarid. Tudi tu je potekala mulatjera, lepo je videti še enega od podpornih zidov. Na začetku prve vojne je avstro-ogrska vojska Krasji vrh zapustila brez boja in italijanska je začela graditi poti in objekte. Ostanki enega so deset minut v levo od naše poti – Koluji. Položaj za artilerijo. Danes je to izvrstna razgledna točka na greben Polovnika, greben Stola, na katerega smo vas povabili nedavno, in na Matajur.
Od tega razpotja je do vrha še pol ure.
Vrnemo se nazaj na razpotje Koluji/Krasji vrh in pred nami je še zadnje pol ure vzpona na najvišji vrh Polovnika. Krasji vrh ima 1.773 metrov. Pot cikcaka, popestri jo cvetje, ob pogledu nazaj pa Krn (2.244 metrov). Po treh urah vzpona smo na Krasjen vrhu nagrajeni z izvrstnimi razgledi na še višje vrhove Julijskih Alp: Krn, Krnčica, Triglav, Razor, Prisojnik, Mojstrovke, Jalovec, Mangart, Bavški Grintavec, Montaž, Kanin ... Pred njim je nadaljevanje grebena Polovnika, po njem je pot zahtevnejša, z nekaj poplezavanja.
Pogled s Krasjega vrha na nadaljevanje Polovnika in do masiva Kanina.
Izhodišče: Drežniške Ravne (820 metrov)
Višinska razlika: tisoč metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Zemljevid pešpoti na Stol najdete na maPZS.
Pogled s Krasjega vrha poti dolini Soče in jugu.
Sestop mimo Snežne jame in planine Zaprikraj
Prvi del sestopa je pot nekoliko kamnita in slabše vidna. Markacije so zbledele.
Sestopimo po vzhodnem oziroma severovzhodnem pobočju Krasjega vrha. Začetek sestopa po tem delno skalnatem delno travnatem pobočju zahteva nekaj previdnosti. Sama pot mestoma ni najbolje vidna, markacije so zbledele, tako da gremo morda kar malo po svoje. A ko strmina po 20 minutah popusti, smo že na lepo vidni poti, dosežemo pa tudi nove ostanke italijanskih objektov iz prve svetovne vojne.
Ostanki italijanskih objektov iz prve svetovne vojne. Na sestopu proti Zaprikraju.
Idilična planina Zaprikraj.
Mimo Snežne jame (dostop je precej nevaren, saj gre za strma pobočja udornice) se vrnemo do razpotja, kjer smo na vzponu krenili v levo. Po že znani poti nadaljujemo proti izhodišču. A pohod je vredno še nekoliko podaljšati. Naredimo torej obvoz do planine Zaprikraj. Na paši je sicer tudi bik, tako da nekaj previdnosti ne bo odveč.
Planina je pod strmimi pobočji grebena Krnčice, sam najvišji vrh Krnčica, 2.142 metrov, je nekoliko bolj v desno, tik nad planino so vrhovi visoki okoli 1.900 metrov. Sama planšarija je na 1.200 metrih. Nato se vrnemo na pot pristopa in čaka nas še zadnji del sestopa do Drežniških Raven. Celoten sestop vzame kakšni dve uri. Na izhodišču se nam v popoldanskih urah odpre še lepši pogled navzgor na Krnčico, Krn in seveda tudi na osvojen Krasji vrh. Še enkrat dobimo potrditev, kako lepo je nad dolino Soče.
