Naj planinska koča
Petek, 26. 6. 2026, 20.00
2 tedna
Nasvet za izlet v hribe (137.)
Krožna in še grebenska pot: iz Breginja na Muzec in Stol #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,12
Pogled v smeri zahoda na greben Stola, ki ga je 20 kilometrov v Sloveniji, seže pa v Italijo.
Če je dolina reke Soče zelo obiskana, prav tako poleti reka Nadiža, pa to ne velja za tamkajšnji Stol, ki se začne dvigati nad Kobaridom in se nadaljuje v smeri zahoda v dolžino kar 34 kilometrov, torej prek meje v Italijo. Po mogočnosti se lahko primerja z grebenom Košute, čeprav nima takih nadmorskih višin. Gre za vrhunsko pohodniško izkušnjo z res lepimi razgledi. Na najbolj markantna vrhova na grebenu, na Muzec in Stol, najkrajši poti vodita iz najbolj zahodnega kotička Slovenije, iz Breginjskega kota.
Pogled z Muzca v smeri vzhoda na najvišji vrh grebena, na Stol.
Domačini pravijo: je samo Stol! Pojavljajo se namreč poimenovanja Kobariški in Breginjski Stol, a ti dve imeni ne obstajata. Kvečjemu bi lahko zapisali kobariški ali breginjski z malo začetnico, torej kot pridevnik. Lahko pa rečemo, da gre za Stol v Julijskih Alpah, tisti bolj znani Stol, na Gorenjskem, je namreč v Karavankah. In če je gorenjski Stol zelo obiskan, za kobariškega to ne velja. Morda ker nima planinske koče ob poti? Razgledi so vrhunski. Sam med tednom nisem na njem srečal niti enega pohodnika. Vzpon tehnično ni zahteven, je pa kondicijsko lep zalogaj, pa čeprav nima nobeden od vrhov 1.700 metrov. Po celotni dolžini grebena so tako južna kot severna pobočja zelo strma. Možnih poti na greben Stola in na istoimenski najvišji vrh Stol je več. Lahko bi se odpravili celo iz Kobarida, a je že vzpon iz Breginja precej dolga tura. Iz Breginja lahko obenem naredimo krožno turo, ko se najprej povzpnemo na Muzec, nadaljujemo štiri kilometre po grebenu do najvišje točke in sestopimo po direktni poti s Stola To turo opisujemo v naslednjih vrsticah.
Poglejte, kako je videti krožna pot na Muzec in Stol:
Na izhodišču je brezplačno urejeno parkirišče. Cilj pa nad vasjo.
Izhodišče je v najbolj zahodnem kotičku Slovenije, v Breginjskem kotu oziroma v vasi Breginj (550 metrov nadmorske višine). Pred nekaj leti so uredili parkirišče, ki je veliko in brezplačno. Ima tudi zemljevid in informacijske table. Od tu lepo vidimo tudi Muzec na levi in Stol na desni. Z izhodišča, ki je dobrih 15 minut vožnje iz Kobarida, krenemo do vrha vasi in nadaljujemo po gozdni cesti ob potoku Bela, mimo starega mlina. Na prvem razpotju se držimo desno, na drugem pa začnemo s krožno turo: zapustimo cesto, stopimo na pešpot, levo v smeri Muzca. Hitro spoznamo, da so pobočja grebena Stola zelo strma. Ko gozd postane redkejši, uzremo naš prvi cilj: Musc oziroma Muzec, imenovan tudi Mali Muzec. Ima 1.062 metrov.
Zaradi tega nekajminutnega prečkanja izpostavljenega odseka je vzpon na Muzec uradno delno zahteven.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa je na njegovem kanalu na YouTubu.
Uro in pol vzpona po južnem pobočju Muzca je strmina z veliko začetnico.
V približno uri hoje in po 400 višinskih metrih dosežemo najbolj zanimiv del vzpona, imenovan Prekopa, na 935 metrih. Ta je res nekoliko krušljiva, a je ozka steza preko tega krajšega grebena vseeno brez težav prehodna, zato je strah odveč. Zatem se pobočje zares postavi pokonci, a markirana pešpot cikcaka, tako da vzpon vendarle ni prenaporen. Sprva je še senčen, skozi vse redkejši gozd, nato nas čaka vsaj ura hoje po sončnem južnem pobočju. Če je vreme sončno in vroče, je torej na to turo res treba zgodaj. Vmes je še eno razpotje, kjer gremo v levo, desna pot gre do izvira, imenovanega Klatnica. Greben Stola dosežemo pri bivaku pod Muzcem (1.529 metrov), v približno dveh urah in pol.
Bivak pod Muzcem. Pogled proti vzhodu, na Musc oziroma Muzec, tudi Mali Muzec.
Zadnji metri do vrha Muzca. Pogled proti zahodu.
Zahodno od bivaka je vrh, imenovan Gabrovec, tudi Veliki Muzec, visok 1.630 metrov, vzhodno pa Muzec, torej Mali Muzec s 1.612 metri. Ko ga osvojimo, smo naredili že dobrih tisoč višinskih metrov. Od bivaka do Muzca je še od 10 do 15 minut hoje. Že pri bivaku je lep pogled navzdol v smeri, pa prek grebena na Kaninsko pogorje, še lepši pa na samem Muzcu. Na južni strani je dolina Nadiže, prepoznamo tudi Matajur. Na severni strani je dolina Učja, nad njo greben Skutnika, za njim pa Rezija, nad katero se dviga Kaninsko pogorje. V smeri vzhoda pogled seže do Krna, Krnčice, grebena Polovnika, pa po dolini Soče do Bovca in Svinjaka. Omenjena Nadiža pravzaprav nima izvira, ampak nastane, ko se zlijeta Črni in Beli potok. Črni pritiče izpod Gnjilice, Beli pa izpod Breškega Jalovca, gre z vrhova na grebenu Stola
Zadnji metri vzpona na Stol
Pogled s Stola na Kaninsko pogorje
Če imate dovolj višincev, lahko že tu naredite piko in sestopite v dolino po poti pristopa. Če vas premami grebenska pot, pa je vredno nadaljevati še do najvišje točke, do Stola. Na tabli na Muzcu piše, da je še ura in pol. Je pa treba tu časovnico vzeti z nekaj rezerve. Če sem običajno na naših poteh hitrejši, kot piše na planinskih tablah, tu nisem bil. Markacij ni veliko, pot je kar zaraščena, a se ji vseeno da slediti. Do Stola je štiri kilometre grebenske poti, še dodatnih 250 višinskih metrov, skoraj dve uri hoje. Razgledi so še boljši kot na Muzcu, še posebej na sam Kanin in po dolini Soče vse do Tolmina, na Matajur, Polovnik, Krn ...
Izhodišče: Breginj (550 metrov)
Višinska razlika: 1.270 metrov
Čas za vzpon: štiri ure in pol (do pet ur)
Zahtevnost: tehnično nezahtevna, a strma markirana pot
Zemljevid pešpoti na Stol najdete na maPZS.
Pogled s Stola na Matajur in po dolini Soče v smeri Tolmina
Nešteto serpentin na sestopu s Stola v Breginj
S Stola se vrnemo po grebenu 15 minut nazaj in za sestop izberemo direktno pot proti Breginju. Za sestop znamo potrebovati več kot uro in pol, morda celo dve uri. Pot se kar pošteno vleče! Spuščamo se prek nešteto serpentin. Gre za ozko, peščeno pot, tako da tudi hoja navzdol ni zelo hitra. Nekoč so ta strma pobočja kosili in s tem ustvarili posebne pogoje za rast travniških rastlin. Ne manjka cvetja, niti metuljev. Južna pobočja so del Nature 2000. Ko se vrnem v gozdu, strmina popusti. Gremo mimo cerkvice Svete Marjete in izbira Bele.
Ob povratku v dolino se ozremo nazaj gor, da vidimo našo prehojeno pot in osvojeni Stol.
