Naj planinska koča
Gremo v hribe
Petek, 22. 5. 2026, 18.30
2 tedna, 2 dneva
Nasvet za izlet v hribe (132.)
Pomladna pravljica: narcise na Krempi in pragozd Krokar #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,17
Spoznajte dolenjsko Golico, to je Kremparsko sedlo nad vasjo Borovec pri Kočevski Reki.
Medtem ko vsi vemo za polja cvetočih narcis na Planini pod Golico, na Javorniškem Rovtu in na pobočjih Male Golice in Krvavke, kjer jih je prejšnji teden prekril sneg, pa malokdo pozna dolenjsko Golico. To je Kremparsko sedlo med Krempo in Krokarjem nad dolino reke Kolpe. Že res, da tam narcis ni toliko kot na pobočjih Kavarvank, le en malo večji travnik med dvema gozdnima rezervatoma, a smo tam skoraj sami in tako nagrajeni z mirom. Pohodnikov je na Krempi nekaj manj tudi zato, ker je to območje medveda.
Izhodišče pohoda je na križišču v vasi Borovec.
Kočevsko je bilo nekoč precej zaprto območje, zato ga planinci še danes slabše poznamo. A to območje vseeno vse pogosteje odkrivamo. Pohod Po medvedovih stopinjah je postal eden najbolj množičnih pri nas, pa čeprav je tako zahteven. V Siolovi petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe smo vas nedavno povabili na pohod po Mali gori nad Ribnico, tokrat pa se odpravljamo zahodno od Kočevja. Nad dolino mejne reke Kolpe so prostrani pretežno bukovi gozdovi, marsikje pravi pragozd. Največji pragozd na Kočevskem je Krokar. Ta je zaščiten kot gozdni rezervat Borovec. Prek Kremparskega sedla se nadaljuje v gozdni rezervat Krempa. In tako si ne bi mislili, da tam rastejo tudi gorske narcise oziroma ključavnice. Prav na sedlu med tema dvema gozdnima rezervatoma. Zacvetijo v prvi polovici maja. V minulih dneh, ko so bile ključavnice na Mali Golici prekrite s snegom, je bila tako dolenjska Golica mnogo boljša izbira.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pohod na Krempo in po Borovški poti:
Iz vasi se po cesti mimo pašnikov podamo do gozda.
Pohod na Kremparsko sedlo je nezahtevna in kratka tura. Mimo Ribnice se zapeljemo do Kočevske Reke in naprej do vasi Borovec (676 metrov nadmorske višine), kjer je urejeno in brezplačno parkirišče. Pot na sedlo in naprej na Krempo je markirana. S parkirišča krenemo v levo, mimo kmetije, na naslednjem križišču pa zavijemo desno na makadamsko cesto proti gozdu. Sprehodimo se mimo pašnikov in navzgor do zadnjih hiš v Borovcu, kjer so informativne table o Borovcu, Borovški poti in Inlaufu, nekdanji kočevarski vasi. Po makadamski cesti nadaljujemo proti gozdu. Tu se začne pravi vzpon: skozi bujen bukov gozd, v tem času lepo zelen, tla pa so marsikje porasla s cvetočim čemažem.
Pod na Kremparsko sedlo je markirana in speljana po širši vlaki. Vzpon vzame dobre pol ure.
Narcise na Kremparskem sedlu.
Z izhodišča imamo do Kremparskega sedla (869 metrov) 30, morda 40 minut vzpona. Naredimo manj kot 200 višinskih metrov. Na vzhodnem pobočju je večja jasna, kjer maja cvetijo bele oziroma gorske narcice, do 45 centimetrov visoke čebulnice. To je najjužnjejše rastišče ključavnic v Sloveniji. Na vrhu sedla se nam odpre pogled prek grebena, na dolino reke Kolpe. Smo tik nad Osilnico, prek meje je Risnjak, Snežnik pa je nekoliko bolj v desno, da se s sedla, kjer lahko posedimo na klopci, ne vidi.
Narcise na Kremparskem sedlu.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Pot na vrh Krempe.
Pohod lahko podaljšamo tako, da prehodimo celotno Borovško naravoslovno pot. Ta se s sedla najprej odcepi v levo na Krempo (944 metrov). Do vrha je manj kot 15 minut sprva kar strmega vzpona. Na polovici je še ena izvrstna razgledna točka na dolino Kolpe. Sam vrh Krempe je porasel z gozdom, ima pa vpisno skrinjico.
S Krempe se nato vrnemo nazaj na Kremparsko sedlo in nadaljujemo v desno še v pragozd Krokar (74,5 hektarov). A na sam vrh se ne smemo povzpeti (vseeno nas čaka 15, 20 minut vzpona). Gre za gozdni rezervat, kjer se lahko hodi le po označenih poteh. Markirana Borovška pot pa ne gre na vrh, temveč se nadaljuje tik pod vrhom po vzhodnem pobočju Krokarja, torej po robu gozdnega rezervata Borovec. Tako pohod nadaljujemo po pobočju, kjer je ozka steza speljana med preprogami čemaža. Vonjave so prav omamne.
Razgledišče na pol poti s sedla na Krempo, kjer se lepo vidi pragozd Krokar in dolina Kolpe.
Izhodišče: Borovec pri Kočevski Reki (676 metrov)
Višinska razlika: 380 metrov (Borovška pot)
Dolžina Borovške poti: devet kilometrov
Čas za celoten krog: dve uri
Zahtevnost: lahka markirana pot
Zemljevid pešpoti na Krempo in Borovške poti najdete na maPZS.
V gozdnem rezervatu se lahko hodi samo po označenim poteh. Po nemarkirani na se na vrh Krokarja ne sme. Tam je ta znak.
Po kakšnih 40 minutah hoje po robu Krokarja se spustimo v dolino in do ceste, ki se iz Borovca nadaljuje do prelaza Strma Reber. Tamkajšnje serpentine zagotovo zelo dobro poznajo kolesarji in motoristi. Najlažje je, da se nato kar po cesti vrnemo v Borovec. Celoten krog nanese devet kilometrov v dolžino, opravimo pa 380 višinskih metrov vzpona. Prijeten poldnevi pohod v prostranih kočevskih gozdovih.
Cvetoč čemaž ob Boroški poti na pobočjih Krokarja.
